Voditelji članic EU, med njimi slovenski premier Miro Cerar, socialni partnerji in drugi predstavniki civilne družbe bodo razpravljali o spodbujanju pravičnih delovnih mest in rasti, poudarjata organizatorici vrha, švedska vlada in Evropska komisija.
V okviru socialnega vrha bodo voditelji ob kosilu razpravljali o vlogi izobraževanja in kulture pri soočanju z izzivi socialnih razlik, starajočega se prebivalstva, digitalizacije, lažnih novic, populizma in ksenofobije.
Socialni vrh poskus približanja državljanu
Z osredotočenostjo na socialne teme želi EU nasloviti prave skrbi ljudi. K temu so se voditelji zavezali na prvem sestanku brez Velike Britanije po odločitvi za brexit v Bratislavi leta 2015 in pred nizom volitev v ključnih ustanovnih članicah unije.
Boj z evroskeptiki in populisti za naklonjenost evropskih volivcev je tako povod za pripravo socialnega vrha, ki bo po navedbah organizatorjev interaktiven in odprt. Nekatere dele razprave bo mogoče v živo spremljati po spletu.
Predvidene so tri vzporedne razprave o dostopu do trga dela, o pravičnem zaposlovanju in delovnih pogojih ter o podpori tranziciji ob menjavi delovnih mest. Slovenski premier bo sodeloval v razpravi o pravičnem zaposlovanju.
V sklopu vrha bodo predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani in estonski premier Jüri Ratas v imenu predsedujoče Svetu EU podpisali dokument o evropskem stebru socialnih pravic.
Steber socialnih pravic vključuje dvajset načel in pravic, na primer pravico do kakovostnega izobraževanja in ustreznih delovnih pogojev, enakost žensk in moških, pravico do poštenega plačila in tudi pravico do ustreznega minimalnega dohodka.
Razlike pri minimalnih plačah članic unije so velike. Najnižja je po julijskih statističnih podatkih v Bolgariji, kjer znaša 235 evrov, najvišja pa v Luksemburgu, 1999 evrov.
Slovenija je s približno 800 evri poleg Portugalske, Malte, Grčije in Španije v srednji skupini držav, kjer se giblje med 500 in 1000 evrov. V šestih članicah, na Danskem, v Italiji, na Cipru, v Avstriji, na Finskem in Švedskem, pa zakonsko opredeljene minimalne plače ni.
Slovenskega premierja bo na Švedskem spremljala ministrica za delo Anja Kopač Mrak. "Prioriteta Slovenije je, da ostane v jedru evropske integracije in si tvorno prizadeva za njen nadaljnji razvoj," so poudarili v Cerarjevem kabinetu pred vrhom na Švedskem.
Slovenija med drugim želi več poudarka na zmanjševanju razlik med evropskimi državami in regijami, zavzema se za ambicioznost pri zagotavljanju minimalne ravni socialne zaščite na ravni EU ter izpostavlja nujnost socialnega dialoga.
Vrh prvič tudi o izobraževanju
Voditelji bodo na Švedskem prvič podrobno razpravljali o izzivih v izobraževanju, ki je sicer nacionalna politika, tako da EU ne more postavljati zavezujočih ciljev na tem področju.
Eno od izhodišč za razpravo bo vizija za oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025, ki jo je v torek razgrnila Evropska komisija. Temeljni namen je zagotoviti, da bodo Evropejci odporni na izzive digitalizacije in umetne inteligence.
Izobraževanje omogoča dobro zaposlitev, ki pa je najboljša socialna politika, je namen razprave o izobraževanju v sklopu socialnega vrha v torek pojasnil podpredsednik komisije Jyrki Katainen.
Med cilji so okrepitev priljubljenega programa študentske izmenjave Erasmus, uvedba študentske kartice EU ki naj bi hranila informacije o akademski zgodovini posameznika, in zagon "sorbonnskega procesa", ki naj bi izboljšal vzajemno priznavanje diplom.
Eden od ciljev je tudi izboljšanje znanja tujih jezikov s postavitvijo novega merila: vsi mladi Evropejci naj bi do leta 2025 ob koncu srednješolskega izobraževanja poleg maternega dobro znali še dva tuja jezika.
Prvi vrh po novi metodi z Mayevo, a brez Merklove
To bo prvi vrh po novi metodi dela, ki poleg rednih sestankov s pisnimi sklepi predvideva več srečanj voditeljev brez pisnih sklepov, kar naj bi omogočilo pravo osredotočenost na ideje. EU naj bi sklepe o razpravi v Göteborgu sprejela na decembrskem vrhu.
Socialnega vrha se bo udeležila tudi britanska premierka Theresa May, čeprav se njena država pripravlja na odhod iz unije, manjkala pa bo nemška kanclerka Angela Merkel, ki bo zaradi koalicijskih pogajanj ostala v Berlinu.
Še en političen šov brez konkretnih učinkov?
Politično priznanje pomena socialne Evrope je korak v pravo smer, a podpora projektu še ne pomeni njegove izvedbe; za zagotovitev evropskih socialnih pravic potrebujemo več od izjav, opozarja analitičarka bruseljskega think tanka EPC Claire Dheret.
Komisija bi morala po njenem mnenju jasno nasloviti očiten razkorak med političnimi cilji in njihovo izvedbo, zahtevati jasen načrt s konkretnimi koraki, vključno z vzpostavitvijo sheme za minimalni dohodek v vseh članicah, in obljube podpreti z denarjem.
