Zakon o izvrševanju proračuna je precej tehničen zakon, ki daje vladi pooblastila za upravljanje s proračunom. V času krize je vanj zapisovala tudi nekatere varčevalne ukrepe, zdaj pa jih postopoma odpravlja.
Tako je predvidela možnost povečanja skupnega števila zaposlenih pri vseh neposrednih proračunskih uporabnikih skupaj za pol odstotka, odbor DZ za finance pa je v soboto to številko zvišal na 0,7 odstotka. S tem se bo po besedah finančne ministrice Mateje Vraničar Erman lahko v javni upravi zaposlilo dodatnih 217 ljudi. Največje kadrovske težave imajo pri inšpekciji za delo in mejnih policijskih enotah.
Janko Veber (SD) se je strinjal tudi z možnostjo spodbujanja t.i. mobilnosti znotraj javnega sektorja, to je prenos zaposlenih od posrednih k neposrednim uporabnikom.
Trenutno je povečevanje števila zaposlenih pri neposrednih proračunskih uporabnikih prepovedano, izjema so le zaposlitve na področju priprave oz. izvajanja strukturnih reform. Čeprav omejitve pri zaposlovanju ne bodo več tako stroge, pa je Miha Kordiš (Levica) opozoril na še en velik problem, to je najemanje čistilk, varnostnikov in drugih profilov. "Ti delavci so v slabšem položaju, kot če bi bili zaposleni v javnem sektorju," je dejal in predstavil dopolnilo, s katerim bi javnim ustanovam omogočili, da jih zaposlijo.
Potem ko je bila januarja letos prvič po krizi spet izvedena redna uskladitev pokojnin, je v predlog novega zakona o izvrševanju proračuna zapisana tudi njihova izredna uskladitev. Ta se bo izvedla aprila 2018, in sicer v višini 1,1 odstotka.
"S tem smo v DeSUS relativno zadovoljni, saj tako izpolnjujemo svoje predvolilne obljube o zviševanju realnih in nominalnih pokojnin," je dejal Uroš Prikl (DeSUS). Natančno se določa tudi letni dodatek, ki ga bodo upokojenci odvisno od svojih prejemkov prejeli v petih različnih višinah. Ta rešitev se zdi Priklu bolj pravična od prejšnje, ko je bil letni dodatek določen v dveh različnih višinah.
Nasprotno bi Alenka Bratušek (NP) dala upokojencem več denarja. "Sama bi bila bolj ambiciozna, v proračunu imate milijardo evrov več prihodkov kot pred leti," je dejala. Jožef Horvat (NSi) pa je dejal, da se bo položaj upokojencev z vladnimi rešitvami le malenkost izboljšal, še vedno pa ni pripravila nobenih sistemskih sprememb.
Glede občin se vsebina tokratnega predloga zakona nekoliko razlikuje od zakonov o izvrševanju proračunov v preteklih letih. Nekatere vsebine v zvezi z njihovim financiranjem se namreč prenašajo v zakon o financiranju občin, katerega novelo DZ prav tako obravnava na novembrski seji.
Ostaja pa v zakonu o izvrševanju proračuna višina povprečnine, in sicer se bo v letu 2018 zvišala z letošnjih 530 evrov na 551 evrov na prebivalca, v letu 2019 pa še za sedem evrov na 558 evrov. Če z občinskimi združenji ne bi bilo mogoče doseči dogovora glede teh zneskov, je predvideno, da se povprečnina določi v višini, kot jo predlaga vlada.
"Kljub povišanju povprečnine pa so slovenske občine še vedno podhranjene," je opozoril Jožef Horvat (NSi). Višjo povprečnino si želijo tudi v NP.
Nekaj predlogov imajo tudi v SDS, in sicer bi sredi leta 2013 zvišano stopnjo davka na dodano vrednost spet znižali na predkrizno raven, ceno vinjet za osebne avtomobile pa določili glede na število družinskih članov. "Čas je, da vlada nekaj naredi za vse državljane," je dejala Suzana Lep Šimenko (SDS).
O vseh vloženih dopolnilih kot tudi o sprejemu zakona o izvrševanju proračuna in ostalih proračunskih dokumentov bo DZ odločal v četrtek.
