Proračun za leto 2018 je DZ sprejel že novembra lani, zaradi izboljšanih gospodarskih razmer pa vlada zdaj pričakuje za 409 milijonov evrov več prihodkov, predlaga pa tudi za 53 milijonov evrov večjo porabo.
Suzana Lep Šimenko (SDS) je takšnim spremembam odrekla podporo. "Proračun bistveno premalo sredstev namenja za investicije, ne vključuje nujno potrebnih sprememb, ki so potrebne za razvoj Slovenije, poleg tega ne nakazuje razbremenitve gospodarstva," je pojasnila.
Predloga prav tako ne bo podprl Andrej Šircelj (SDS). "Če vzamemo za merilo boljše življenje ljudi, potem ima ta proračun negativno oceno," je dejal. Sam sicer pričakuje, da bo veljal le do jeseni 2018, potem pa ga bo nova vlada verjetno popravila.
Jelka Godec (SDS) je bila kritična do načrtov vlade na področju zdravstva. "Nikjer v proračunu ne vidim ukrepa, ki bi pripomogel k temu, da se bi primanjkljaj v bolnišnicah zmanjševal," je dejala in opozorila, da državljani plačujejo previsoke prispevke za zdravstveno varstvo, glede na to, kar dobijo.
Bojani Muršič (SD) se zdi predlog sprememb proračuna premalo ambiciozen, saj posamezniki z njim ne bodo občutili gospodarske rasti. S sredstvi, ki se zagotavljajo zdravstvu, le gasimo požare, izgube v bolnišnicah pa bodo ostale, je dejala ter opozorila, da se dolgovi že kopičijo tudi v socialnovarstvenih zavodih.
V SDS se ne strinjajo, da je aktualna vlada v letu 2015 uveljavila v času krize zvišani davek na dodano vrednost kot trajen ukrep. Proračunske prihodke je najlažje povečati z zvišanjem tega davka, saj ima v njih velik delež, a zavedati se je treba, da gre za davek, ki prizadene vse državljane, je dejala Lep Šimenkova.
Z nekaj predlogi, da bi bil proračun boljši, je postregel tudi Janko Veber (SD). Državno premoženje prodajamo poceni in v davčne oaze, pri slabi banki pa smo se odločili za najslabšo možnost - 70 odstotkov slabih kreditov, od katerih so se mnogi redno odplačevali, je ostalo v bančni luknji, je dejal.
Opozicijske poslanske skupine so vložile 41 dopolnil, s katerimi bi predvideno porabo prerazporedili na programe, ki se jim zdijo zapostavljeni. Vlada je na dopisni seji vse zavrnila, zavezala pa se je, da bo področje športa in rekreacije deležno dodatnih 3,65 milijona evrov.
Državni proračun bo prihodnje leto spet ustvaril presežek, bilo naj bi ga za blizu 51 milijonov evrov. Kljub temu pa vseh v času krize sprejetih varčevalnih ukrepov še ne bo mogoče odpraviti, sta že dopoldne poslancem povedala predsednik vlade Miro Cerar in finančna ministrica Mateja Vraničar Erman.
Je pa ministrica povedala, da bodo v letu 2018 v celoti odpravljeni ukrepi, ki so za čas krize veljali na področju pokojninskega varstva. Deloma ostajajo še v veljavi ukrepi na področju plač v javnem sektorju in na področju transferjev posameznikom in gospodinjstvom. Nekatere ukrepe pa je vlada nadomestila s trajnimi ukrepi, s katerimi postajajo javne finance po njenih besedah bolj vzdržne.
Alenka Bratušek (NP) pogreša več sredstev za mlade in tudi nekaj več denarja za okolje, predvsem pa je opozorila, da se za upokojence namenja premalo denarja. Po drugi strani je Marija Antonija Kovačič (DeSUS) povedala, da je v letu 2018 zaradi ugodnih razmer na trgu dela pričakovati več zaposlenih, posledično bo pobranih več socialnih prispevkov, to pa pomeni manjše zahteve za prelivanje denarja iz proračuna v pokojninsko blagajno.
Proračun je razvojno naravnan, je ocenila Vojka Šergan (SMC). Kot je pojasnila, se zagotavljajo sredstva za vlaganja v infrastrukturo, in to ne le za gradnjo drugega železniškega tira Divača - Koper, kot tudi za vlaganja v znanost, varnost in zdravstvo. Prav tako se namenja več denarja za obnovljive vire energije, je poudarila.
