Poslanci Jan Škoberne (SD), Peter Vilfan (DeSUS), Miha Kordiš (Levica) in Jasna Murgel (SMC) so na skupni novinarski konferenci opozorili, da je Šamej eden najboljših primerov integracije beguncev. Ob tem so navedli njegove uspehe, med drugim se je v malo manj kot dveh letih v Sloveniji samoiniciativno naučil slovensko, sodeloval pri projektih ministrstva za kulturo, organiziral socialno pomoč in tudi drugače deloval proaktivno.
"Namesto da bi ga postavili kot zgled, ga pošiljamo stran. Če mi želimo pravično državo, se to ne sme dogajati," je izjavi za medije dodal Škoberne.
Pozivu, da naj pristojni organi ponovno preučijo njegov primer, so se po besedah Murglove pridružili tudi poslanci SMC. "Ob tem želim izpostaviti, da je ravno ta primer in podobni priložnost, da razmislimo o naši integracijski politiki," je dejala.
Poslanci so še pojasnili, da se mora Šamej v torek ob 5.45 zglasiti pred azilnim domom v Ljubljani, kjer ga bodo nato predali hrvaškim oblastem. Če MNZ ne bo preklical deportacije, nameravajo omenjeni poslanci v torek pospremiti Šameja do azilnega doma.
Škoberne je na novinarsko vprašanje, ali je možna ustavitev deportacije, dejal, da je Slovenija suverena država in da ima možnost, da se tako odloči, Hrvaški pa "lahko pošlje zahvalno pismo, ker je bila pripravljena sodelovati".
Premier Cerar je potem na novinarski konferenci po pogovoru z makedonskim kolegom Zoranom Zaevom v zvezi s primerom sirskega begunca povedal, da je že pred dnevi od MNZ zahteval dodatno poročilo in predvsem mnenje, ali ima ministrstvo oz. vlada diskrecijsko pravico oz. pravico do prostega preudarka tudi glede te deportacije.
"Gre torej za vprašanje, ali lahko ministrstvo, ob tem ko so izpolnjeni pogoji, da se ga deportira v sosednjo varno državo, odloči tudi drugače, ali pa denimo vlada," je dejal Cerar. Dodal je, da je od ministrstva dobil ustrezna zagotovila, da se bo njegov poziv k prekinitvi deporatcije upošteval, dokler se dilema ne razčisti. Za to naj bi bilo po Cerarjevih pričakovanjih potrebnih "nekaj dni".
"Če je možno, da se ta diskrecija uporabi, se bom zavzel za to, da (...) vsi pristojni organi to diskrecijo uporabijo," je še dodal premier.
"K temu vprašanju moramo pristopiti trezno. Na eni strani si vsi verjetno želimo imeti take pozitivne prakse integracije in pomagati takšnim ljudem. Po drugi strani pa moramo seveda spoštovati tudi pravni red, za katerega smo se sami še posebej zavzemali v času migrantske krize, ki je pač takšen, da preprečuje iregularne, ilegalne in podobne migracije," je še pojasnil dilemo glede primera sirskega begunca.
Pozivu se je pridružil tudi predsednik DZ Milan Brglez, ki je opozoril, da čeprav je sodišče EU potrdilo pristojnost Hrvaške nad tem primerom, pa je pustilo tudi "možnost odločanja nacionalnim oblastem, ko je poudarilo pomen solidarnosti in odgovornosti pri vračanju beguncev v državo vstopa".
Sam meni, da ima Slovenija v skladu z določili tako ustave kot Evropske konvencije o človekovih pravicah in tudi dublinske uredbe možnost, "da v določenih primerih naredi izjemo". Zato je pozval pristojne na MNZ, da to pravico do izjeme naredijo v primeru Šamej.
Šamej je februarja 2016 v času begunske krize zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji, vendar jo je pristojno ministrstvo junija zavrglo, češ da je za obravnavo odgovorna Hrvaška. Sodišče EU je poleti temu pritrdilo. Vrhovno sodišče je avgusta nato potrdilo prehodne odločitve Sodišča EU in zavrnilo Šamejevo pritožbo. Od odločitve vrhovnega sodišča 23. avgusta pa je začel veljati šestmesečni rok za predajo.
MNZ je sicer sporočil, da so 30. oktobra prejeli tudi sklep ustavnega sodišča, s katerim je bila v postopku za preizkus ustavne pritožbe zoper sodbo in sklep vrhovnega sodišča kot izredno pravno sredstvo v zadevi Šamej ta zavržena. Za MNZ je tako zadeva končana.
Organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI) Slovenija je bila do načrtovane deportacije kritična. "V Sloveniji nudimo mednarodno zaščito majhnemu številu begunk in beguncev in nikakor ne prevzemamo svojega pravičnega deleža skrbi za svetovne begunce. Politika, ki se ob tem dejstvu skuša znebiti enega človeka, ki je pobegnil pred vojno, pri nas zaprosil za zaščito, se naučil jezika ter se vključil v tukajšnjo skupnost, je politika, ki ne vidi človeka," so sporočili.
Za torek je v Ljubljani sklicana tudi novinarska konferenca nevladnikov, na kateri bodo predvidoma predstavili Šameja in poziv notranjemu ministrstvu, naj prevzame odločanje o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, ki ga je doslej po navedba AI Slovenija podpisalo več kot 500 Slovencev.
Na problem so se odzvali tudi v uradu predsednika republike Boruta Pahorja in pojasnili, da je predsednik v zvezi s primerom dobil dve prošnji državljanov, da bi pomagal pri ustavitvi deportacije. "Zavedajoč se posebne občutljivosti tovrstnih primerov, smo pristojne pozvali, da vsebino pisem še posebej skrbno preučijo ter opisano stanje v največji možni meri upoštevajo v postopku podelitve mednarodne zaščite. Odgovora pristojnega ministrstva do danes nismo prejeli," so sporočili.
