c S

Zadnja volilna napoved Pahorju napovedala večjo naklonjenost desnosredinskih volivcev

13.11.2017 16:01 Ljubljana, 13. novembra (STA) - Zadnje volilne napovedi pred drugim krogom predsedniških volitev, ki je zmago s slabimi 53 odstotki glasov prinesel aktualnemu predsedniku Borutu Pahorju, so precej dobro napovedale volilni izid. Glede na napoved agencije Ninamedie je bil desnosredinski del volilnega telesa bolj na strani Pahorja, ki je bil v rahli prednosti tudi v urbanih okoljih.

Kot je za STA dejal svetovalec direktorja agencije Ninamedia Nikola Damjanić, o dejanski strukturi volivcev, ki so v nedeljo podprli enega ali drugega kandidata, ne more govoriti. Glede na zadnjo volilno napoved, ki so jo opravili, pa je bil levosredinski del volilnega telesa bolj na strani kamniškega župana Marjana Šarca, desnosredinski pa na strani aktualnega predsednika Pahorja.

Podpora kandidatoma v ruralnih okoljih je bila po njegovih besedah precej izenačena, v urbanih okoljih pa je bil Pahor v rahli prednosti. Zanj so se nekoliko bolj opredeljevali najmlajši in najstarejši, medtem ko se je srednja generacija bolj za Šarca. Bolj na strani Pahorja so bili tudi bolj izobraženi, manj izobraženi pa na strani Šarca. "To so bile temeljne značilnosti, ki smo jih zaznali v volilni napovedi, kako se je udejanjile, pa je težko reči," je povzel Damjanić.

Na vprašanje, h komu so se prelili glasovi tistih, ki so v prvem krogu volili katerega od drugih kandidatov, je odgovoril, da so volivci SDS napovedovali najmanjšo volilno udeležbo. "Večina se jih ni nameravala udeležiti volitev in verjetno se jih ni ali vsaj dober del njih ne," je menil in dodal, da je tu verjetno "ključ za razumevanje, da je bila razlika med kandidatoma relativno skromna".

Glede volivcev kandidatov, ki so v prvem krogu dosegli nižje deleže, je po njegovih besedah težko izpeljati kakšne sklepe. Kar zadeva aktivacijo volivcev, ki jih v prvem krogu ni bilo na volišča, pa je poudaril, da volilno telo ni statično in je gotovo prišlo do nekega premika.

Med tistimi, ki v prvem krogu niso šli na volitve, jih je približno 20 do 25 odstotkov napovedovalo, da se bodo volitev v drugem krogu udeležili in verjetno so se tako na eni kot drugi strani aktivirali neki potencialni volivci, ki so iz različnih razlogov volitve v prvem krogu abstinirali, je še ugotavljal Damjanić.

Sicer pa je po njegovi oceni med tistimi, ki so ostali doma, predvsem mlajši del populacije, verjetno pa tudi manj izobraženi in očitno del volivcev, ki sodi bolj v desno stran volilnega telesa.

Razlog, da se tokrat nobena od televizij ni odločila za naročilo vzporednih volitev, je po njegovih besedah preprost: ker je drago. A pri takšni zgodbi, kot so predsedniške volitve, so tudi z zadnjimi volilnimi dobro napovedali volilni izid, je dodal.