Zbiranje kapitala je sicer podvrženo razmeroma strogi regulaciji in visokim standardom razkrivanja informacij, ki pa se ji izdajatelj žetonov v postopkih, znanih pod izrazom Initial coin offering (ICO), zaradi narave uporabljene tehnologije izogne. Postopek zbiranja sredstev prek ICO in posledično izdaja žetonov namreč nista sistemsko regulirana in nadzorovana, so v sporočilu zapisali na Agenciji za trg vrednostnih papirjev.
Opozarjajo, da se včasih dejavnosti v zvezi z ICO lahko izvajajo brez upoštevanja veljavnih predpisov EU. V primeru, da so dejavnosti regulirane, morajo potekati v skladu s predpisano zakonodajo, vsako neupoštevanje predpisov pa pomeni kršitev, opozarjajo.
Vlaganje v žetone je neregulirana dejavnost, ki je izpostavljena goljufijam in nezakonitim dejavnostim. ESMA ne izključuje, da se nekateri uporabljajo za pranje denarja.
Velika je tudi možnost izgube vloženih sredstev, saj ICO ponujajo večinoma podjetja, ki so v začetni razvojni fazi. Tako je tveganje, da jim poslovanje ne uspe, veliko.
Eno glavnih tveganj sta tudi nezmožnost izstopa in velika nestanovitnost cen. Prav tako je pri trgovanju z žetoni njihova cena izjemno nestabilna. Številne platforme za izmenjavo virtualnih valut so namreč neregulirane in zato toliko bolj izpostavljene goljufijam.
Težavo lahko predstavljajo tudi neustrezne informacije, ki običajno poudarjajo le potencialne koristi in tveganja. Možne so tudi napake v tehnologiji, saj je tehnologija veriženja podatkovnih blokov, na kateri temelji izdaja žetonov, še vedno pretežno nepreverjena, so še opozorili na agenciji.
