V uradu srbskega državnega tožilstva so s tem pojasnilom zavrnili zahtevo nevladne medijske organizacije Balkanska raziskovalna mreža (BIRN) po dostopu do obtožnice ljudi, ki naj bi Mladiću domnevno pomagali med skrivanjem. Na begu je bil v času, ko je veljal mednarodni zaporni nalog, ki so ga izdali na zahtevo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. To Mladića obtožuje zločinov proti človečnosti, vojnih zločinov in genocida med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995.
Po aretaciji Mladića leta 2011 so mnogi bivši srbski uradniki, tudi bivši srbski predsednik Boris Tadić, trdili, da je Mladić užival podporo visokih srbskih vojaških predstavnikov in predstavnikov državnih varnostnih organov, ki so njega in njegove pomočnike obveščali, da bi se izognil aretaciji. Zaradi tega niso vložili nobenih obtožnic.
BIRN je že prej poročal, da so srbska vojska in policija sistematično ovirali dostop javnosti do informacij, ki bi lahko razkrile vpletenost njihovih pripadnikov v hudodelstva med vojno na območju v 90. letih prejšnjega stoletja.
V skladu s srbsko zakonodajo je obtožnica javni dokument, v nekaterih primerih pa tožilci nekatere informacije izločijo, da bi zaščitili zasebnost.
Kot navaja BIRN, je po njihovem vedenju to edina obtožnica v Srbiji, ki so jo doslej razglasili za državno skrivnost, kar jim je potrdilo tudi več pravnih strokovnjakov.
To je potrdil tudi vodja Odbora pravnikov za človekove pravice Milan Antonijević, ki je poudaril, da tožilci lahko povišajo raven tajnosti določenih delov dokumenta, ne morejo pa ga v celoti razglasiti za tajnega.
Na sojenju so Marka Lugonjo, Stanka Ristića, Ljiljano Vasković, Borislava Ivanovića, Predraga Ristića, Sašo Badnjarja, Ratka Vučetića, Tatjano Janjušević Vasković, Bojana Vaskovića ter Blagojo Govedarico obtožili, da so skrivali Mladića v poskusu, da bi preprečili njegovo izročitev haaškemu sodišču.
Avgusta letos je prizivno sodišče vse razen Lugonje oprostilo obtožb, ki je obtožbe priznal in so ga obsodili na šest mesecev zapora.
Mladić - ki mu bo haaško sodišče razsodbo izreklo 22. novembra - je bil na begu 16 let, ko so ga leta 2011 prijeli, ko se je skrival v hiši sorodnika v srbski vasi Lazarevo. Iz BIH je pobegnil leta 1996, menijo pa, da se je večino časa skrival na različnih lokacijah v Srbiji.
Med letoma 1996 in 2003, ko so v Srbiji sprejeli zakon o sodelovanju s haaškim sodiščem, je Mladić užival podporo osebja jugoslovanske vojske in posebne enote večinoma častnikov vojske bosanskih Srbov. V tem obdobju je večinoma živel v svojem stanovanju v Beogradu in ga je bilo mogoče pogosto videti v javnosti.
Konec leta 2002, ko je haaško sodišče okrepilo sodelovanje s srbskimi oblastmi, se je za pomoč obrnil na svoje najtesnejše sodelavce, vključno z bivšim vodjo obveščevalcev bosanskih Srbov Zdravko Tolimirjem, ki ga je haaško sodišče prav tako iskalo zaradi genocida v Srebrenici. Po njegovi aretaciji se je naslonil predvsem na svojo družino, večino časa pa je med begom živel v različnih stanovanjih v Beogradu in njegovi okolici, še navaja BalkanInsight.
