c S

V enomesečno javno razpravo pravilnik čakalnih seznamih in najdaljših čakalnih dobah v zdravstvu

13.11.2017 14:58 Ljubljana, 13. novembra (STA) - Ministrstvo za zdravje je v enomesečno javno obravnavo poslalo pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah. S tem urejajo način naročanja na zdravstvene storitve, obveščanje bolnikov, vodenje čakalnih seznamov in določajo najdaljšo dopustno čakalno dobo.

Po pravilniku, ki sledi sprejemu novele zakona o pacientovih pravicah, so najdaljše dopustne čakalne dobe pri napotnici s stopnjo nujnosti nujno 24 ur, s stopnjo zelo hitro 14 dni, za hitro trije meseci, za stopnjo nujnosti redno pa šest mesecev.

Pri sumu na rakavo obolenje mora biti v vsakem primeru, tudi če ima bolnik napotnico s stopnjo nujnosti hitro ali redno, postavljena diagnoza v enem mesecu od suma na bolezen in v enem mesecu začetek zdravljenja od diagnoze.

Ortodontsko zdravljenje se mora začeti v roku šestih mesecev, na področju ortopedije in oralne ter maksilofacialne kirurgije morajo biti operacije opravljene v roku enega leta od napotnice. Bolnik mora dobiti zobno protezo v roku pol leta po končni sanaciji zobovja, pri čemer se bolnika, za katerega zobozdravnik ve, da bo potreboval protezo, lahko uvrsti na čakalni seznam še pred končanim zdravljenjem zob.

Na področju revmatologije pa morajo po pravilniku do konca leta 2020 skrajšati čakalno dobo za prvi preglede pri stopnji nujnosti redno na največ eno leto.

Pravilnik tudi daje možnost bolniku, da lahko ob ob določitvi termina zdravstvene storitve zahteva poznejši prosti termin. Izvajalec mu ga mora zagotoviti v 30 dneh od prvotno predlaganega. Vendar pa lahko bolnik to možnost uveljavi le pri napotnici hitro ali redno. Če se pacient ne strinja ne s prvotno predlaganim ne pozneje ponujenim terminom, izvajalec takega bolnika ne uvrsti na čakalni seznam, napotnico z obrazložitvijo vrne zdravniku, ki je izdal napotnico.

Če se sprosti termin za storitev, se na ta termin takoj uvrsti prvega naslednjega bolnika na čakalnem seznamu. Če takega bolnika ni oz. če je v trenutku sprostitve termina oziroma določitve novega termina do termina manj kot tri dni, se na ta termin lahko uvrsti prvega naslednjega bolnika, ki se naroča.

Izvajalec zdravstvene storitve mora najmanj deset dni pred načrtovano izvedbo zdravstvene storitve mora vzpostaviti stik z bolnikom. Pri tem mora bolnika opozoriti na posledice neopravičene odsotnosti. V tem primeru se namreč po zakonu o pacientovih pravicah bolnika črta s čakalnega seznama, ponovno pa se ga lahko pri istem izvajalcu za isto storitev uvrstili po treh mesecih.

Pravilnik tudi določa, da odsotnost zdravstvenega delavca ne more biti razlog za odpoved termina bolnika. Če pa izvajalec ne more zagotoviti nadomeščanja odsotnosti zdravnika, mora bolnika nemudoma prenaročiti na prvi prosti termin, ki je pri stopnji nujnosti zelo hitro v sedmih dneh, pri stopnji hitro ali redno, pa v 30 dneh od prvotno določenega.