Parlamentarni odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je zakonski predlog podprl brez glasu proti.
Namen interventnega zakona oz. "zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi arbitražnega sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške" je ohraniti pravice in obveznosti, ki so jih posamezniki imeli na dan razglasitve razsodbe na slovenskem ozemlju, ki je po razsodbi postalo del ozemlja Hrvaške.
Generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič je na seji odbora poudarila, da je zakon "nastajal v popolni interakciji s prebivalci na območjih, ki so predmet arbitražne razsodbe". Tako je po njenih besedah namen zakona olajšati življenje ob meji živečih ljudi, ki jih je razsodba prizadela tako, da zaradi nje ne bi imeli več pravic, ki so jih pred tem uživali.
Zakon bo veljal za slovenske državljane ali pravne osebe, ki so na dan pred razglasitvijo arbitražne razsodbe imeli ali stalno prebivališče, imeli sedež podjetja ali so lastniki nepremičnin na slovenskem ozemlju, ki na podlagi razsodbe ne ležijo več na slovenskem ozemlju. Kot je pojasnila Kozlovičeva, bo veljal za ozemlje, ki na podlagi razsodbe ni več del ozemlja Slovenije.
Zakon v splošnem delu določa obseg pravic - kdo je upravičen, kdo je pristojni organ za odločanje, oprostitev plačila stroškov v teh primerih. V posebnem delu ureja konkretne pravice za konkretno področje - pravice do socialnih transferjev, kjer bo ostala domneva stalnega prebivališča, kot ga imajo doslej. Glede pravic iz zdravstvenega zavarovanje zagotavlja polno plačilo zdravstvenih storitev v okviru javne zdravstvene mreže.
Interventni zakon je po oceni vlade vreden 3,97 milijona evrov v letih 2018 in 2019. Od tega naj bi 1,2 milijona evrov namenili za pomoč pri preselitvi tistih, ki so oz. še bodo izrazili to namero. Časa za vložitev prošnje bo eno leto od uveljavitve zakona, namero pa bo potem treba z nakupom nepremičnine uresničiti v treh letih in tam bivati vsaj deset let.
Matej T. Vatovec (Levica) je podprl interventni zakon, saj je po njegovih besedah treba pomagati prebivalcem, ki jih bo prizadela uveljavitev arbitražne razsodbe. Opozoril pa je, da bi vlada morala biti enako radodarna do vseh prebivalcev v državi. Vlado je tudi pozval, naj razmisli o dolgoročnih učinkih odškodnine ribičem, ki ni časovno omejena.
Vinko Gorenak (SDS) je dejal, da mu ni jasno, kaj vlada počne z zakonskim paketom, ki je povezan z uveljavitvijo arbitražne razsodbe. Po njegovih besedah je namreč v okoliščinah neomajnega hrvaškega nasprotovanja razsodbi in nasploh arbitraži takšno početje nesmiselno. Izpostavil je tudi ameriško podporo stališčem Hrvaške in molk Bruslja v zvezi z arbitražo.
Podobne pomisleke kot Gorenak je imela tudi Ljudmila Novak (NSi). Opozorila je na možnost, da vlada zaradi hrvaškega odnosa do arbitražne razsodbe ne bo mogla uveljaviti interventnega zakona. Izrazila je tudi dvom, da bo nekaj manj kot štiri milijone evrov, ki jih je vlada predvidela za uveljavitev interventnega zakona v letih 2018 in 2019, zadostovalo.
Vlada je sicer paket štirih zakonskih predlogov, ki so povezani z uveljavitvijo arbitražne razsodbe, poslala v DZ 20. oktobra, in to po nujnem postopku. Po njenih navedbah lahko Slovenija zakone sprejme samostojno, brez sodelovanja Hrvaške. Zakone mora sprejeti do 29. decembra, ko se izteče polletni rok za pripravo vsega potrebnega za uveljavitev razsodbe.
Poleg interventnega zakona so v paketu še zakon o evidentiranju državne meje med Slovenijo in Hrvaško, spremembe zakona o zemljiški knjigi in spremembe zakona o morskem ribištvu. Nato naj bi na vrsto prišli še preostali zakoni, ki niso nujno potrebni za implementacijo arbitražne razsodbe, in nekaj čez 30 podzakonskih aktov.
Odbor DZ za pravosodje je že v sredo podprl spremembe zakona o zemljiški knjigi, spremembe zakona o morskem ribištvu pa so bile v sredo deležne podpore odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Obravnava na parlamentarnem delovnem telesu torej čaka še zakon o evidentiranju državne meje med Slovenijo in Hrvaško.
Po pričakovanjih vlade naj bi DZ sprejel vse štiri zakonske predloge še v novembru.
