Slovenija bi morala v skladu z zavezami v zameno za bruseljsko odobritev državne pomoči NLB v času krize leta 2013 prodati 75 odstotkov minus eno delnico banke, in sicer najmanj 50 odstotkov do konca tega leta, preostanek pa do konca 2018.
Poleti je propadel poskus prodaje NLB zaradi nestrinjanja s ponujeno ceno in tveganj v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami na Hrvaškem, zato se mora Slovenija zdaj dogovoriti o alternativah, pri čemer se želi izogniti prodaji donosnih balkanskih bank.
Ker koalicija ne pristaja na prodajo banke v tem trenutku, v Bruslju pa ne na odlog prodaje, je vlada podprla predlog finančne kompenzacije NLB državi oziroma nastajajočemu skladu skladov, ki bi financiral projekte malih in srednjih podjetij.
To rešitev sta danes v Bruslju predstavila premier Miro Cerar in finančna ministrica Mateja Vraničar Erman predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju in komisarki za konkurenco Margrethe Vestager.
Najprej se je o NLB Cerar pogovarjal z Junckerjem. Premier je povedal, da je Juncker pozorno prisluhnil in pokazal razumevanje za slovenski predlog, a izpostavil, da je bil njun pogovor le informativne narave in da je za to vprašanje pristojna komisarka.
Takoj zatem je sledil sestanek komisarke in ministrice, ki je po srečanju povedala, da je bil pogovor zelo konkreten in konstruktiven, a da vrsta vprašanj še ostaja odprtih in da slovenski predlog ne naslavlja vseh težav, na katere opozarja komisija.
O odprtih vprašanjih ministrica ni želela podrobneje govoriti. "Ostajamo za pogovorno mizo. Končni rezultat še ni izoblikovan, ampak še vedno nisem izgubila upanja, da ga oblikujemo do konca meseca," je dejala.
Slovenija bi bila sicer po ministričinih besedah pripravljena sprejeti tudi morebitne dodatne ukrepe, če bi se komisiji to zdelo potrebno, zato da bi ta sprejela osnovni slovenski predlog. O podrobnostih teh dodatnih ukrepov ministrica ni želela govoriti.
S finančnega ministrstva so zatem sporočili, da se bodo "pogovori z Evropsko komisijo na tehnični in politični ravni intenzivno nadaljevali, vključno z iskanjem morebitnih novih ali dodatnih predlogov za spremembo alternative prodajni zavezi".
Premier Cerar je danes v Bruslju poudaril, da je Slovenija pripravila dober alternativni predlog, ki ponuja rešitev v duhu sprejetih zavez in zagotavlja, da pridemo do istega cilja po drugačni poti.
Slovenska rešitev po Cerarjevih besedah ohranja banko v polnem delovanju in obvaruje davkoplačevalce pred novimi izgubami. "Zame so slovenski davkoplačevalci prioriteta. Njihov interes je tudi interes vlade, zato ga bomo varovali," je poudaril.
Izpostavil je tudi, da je Slovenija doslej spoštovala vse zaveze glede NLB, zadnje zaveze glede prodaje 75-odstotnega državnega deleža banke pa ne more izpolniti zaradi bistveno spremenjenih okoliščin, na katere ne more vplivati.
"Moramo biti potrpežljivi, a vztrajni pri argumentih, za katere verjamemo, da so zelo dobri," je dejal premier. Ob tem je poudaril tudi, da bo Slovenija prisluhnila argumentom komisije in dobro premislila, če bo ta podala kakšen dober, konstruktiven predlog.
O podrobnostih v povezavi s temi morebitnimi predlogi komisije premier ni želel govoriti. Dejal je le, da nasprotna stran za zdaj še vedno vztraja pri neki obliki privatizacije NLB, kar je legitimno izhodišče, ki izhaja iz zavez.
Rešitev je treba po Cerarjevih besedah najti do konca meseca. "Imamo še čas, vendar ga ni veliko, zato se intenzivno pogajamo," je opozoril premier.
Cerar je še izpostavil, da v pogovoru z Junckerjem ni bila izražena nobena povezava med arbitražo in NLB z vidika prava. Takšna povezava bi bila po njegovih besedah tudi popolnoma neustrezna, saj je jasno, da gre za dve popolnoma različni situaciji.
V Evropski komisiji so po sestanku Cerarja in Junckerja v povezavi z NLB dejali le, da je bila odprta tudi ta tema in da bo o tem pomembnem vprašanju danes govorila komisarka Vestagerjeva z ministrico Vraničar Ermanovo.
Po srečanju komisarke in ministrice pa so v komisiji ponovno izpostavili pomen spoštovanja zavez: "Delna prodaja državnega deleža NLB je pomembna zaveza za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti banke, na podlagi katere je komisija odobrila znatno državno pomoč NLB v letu 2013."
Premier je z Junckerjem govoril tudi o arbitraži. Od Evropske komisije je v prihodnjih dneh ali tednih pričakovati korake v pomoč pri zagotavljanju izvajanja arbitražne odločbe, je povedal.
Premier ni želel podrobneje govoriti o teh "korakih", ker jih mora določiti Evropska komisija. "Poudarjam pa, da gre za pomoč, kako zagotoviti izvajanje arbitražne odločbe. To sem večkrat poudaril, da ne bi bilo nesporazuma," je izpostavil.
Cerar je izpostavil še eno temo pogovora z Junckerjem: vprašanje nadzora na meji med Slovenijo in Avstrijo, ki je po prepričanju Slovenije povsem neutemeljen. Juncker je po njegovih besedah potrdil, da si bo komisija prizadevala za čimprejšnjo odpravo notranjega nadzora v schengnu, kjer je ta neutemeljen.
