Zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, katerega predlog bo po pričakovanju ministrstva za finance na poslanskih klopeh v januarju, naj bi odpravil neustavnost novele zakona o bančništvu, ki je bila podlaga za izbris ob izrednih ukrepih Banke Slovenije v letih 2013 in 2014, v delu, ki ni omogočal učinkovitega sodnega varstva.
Ustavno sodišče je presodilo, da sodno varstvo ni bilo učinkovito, ker novela ni upoštevala in ustrezno uravnotežila znatno šibkejšega položaja vlagateljev v kvalificirane obveznosti v primerjavi z Banko Slovenije.
Predlog zakona, ki bi moral biti po odločitvi ustavnega sodišča uveljavljen že maja letos, opredeljuje postopke za ugotavljanje in poplačilo morebitne škode, ki naj bi imetnikom delnic, hibridnih instrumentov in podrejenih obveznic nastala z izbrisom v okviru sanacije bank.
Vlaganje tožb in dostop do podatkov
Tožbo bodo lahko vložili vsi nekdanji imetniki kvalificiranih obveznosti. Predvideno je, da bodo lahko začeli tožbe vlagati tri mesece po uveljavitvi zakona, tožbe pa se bodo lahko vlagale v obdobju šestih mesecev.
Ena ključnih točk zakona je - glede na zahtevo po uravnoteženosti položaja razlaščencev in Banke Slovenije - dostop do podatkov, ki so bili uporabljeni pri izračunu potrebnega kapitala bank. Predlog predvideva dvostopenjski dostop do informacij, in sicer z objavami na javni spletni strani Banke Slovenije ter z dostopom do podatkov in dokumentov, ki so osebni, zaupni ali poslovne skrivnosti, prek sodišča.
Banka Slovenije bo morala za vsako banko, v kateri je bil izrečen izredni ukrep, na svoji spletni strani objaviti odločbo o izrednem ukrepe in dokumente, iz katerih je razvidna vsebina pogodbenega razmerja med Banko Slovenije in osebo, ki je izdelala ocene vrednosti sredstev banke. Pri tem bo prekrila osebne podatke in druge podatke o posameznih komitentih, ki se štejejo za zaupne ali poslovno skrivnost.
Tožniki pa bodo vpogled v zaupne podatke in poslovne skrivnosti morali zahtevati prek sodišča. In sicer je predvidena uporaba instituta stopničaste tožbe. Najprej bodo morali vložiti zahtevek za dostop do podatkov in dokumentov, sodišče pa bo odločilo, ali je podatek ali dokument pomemben za odločitev v zadevi. Pri tem bo tudi določilo način vpogleda v dokumentacijo (ob izključitvi javnosti na obravnavi, vpogled na sodišču brez možnosti kopiranja ...). Sodišče bo nato določilo rok, v katerem bodo lahko tožniki vložili drugi zahtevek - za ugotovitev upravičenosti do škode.
Združevanje postopkov in ugotavljanje škode
Do morebitne odškodnine bodo upravičeni razlaščenci, ki bodo tudi vložili tožbe. Vseh razlaščenih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank je po podatkih ministrstva za finance okoli 104.000, od tega okoli 97.000 delničarjev Nove KBM.
Predlog zakona določa, da bodo sodišča primere združevala glede na posamezno banko: tako je za šest bank, za katere so bili sprejeti izredni ukrepi - NLB, Novo KBM, Abanko Vipa, Banko Celje, Factor banko in Probanko - predvidenih šest postopkov, štirje v Ljubljani ter po eden v Mariboru in Celju.
Tožbo bo lahko vložilo več razlaščencev skupaj prek pooblaščenca. Če bo takšnih tožnikov več kot 30, bo plačilo sodnih taks omejeno na največ 1000 evrov.
Sodišča bodo ugotavljala, ali je bila škoda, ki je nastala zaradi izbrisa, večja, kot če izbrisa ne bi bilo. Ključna bo torej ugotovitev, ali je imela posamezna banka v času izdaje odločbe Banke Slovenije več sredstev oz. manj obveznosti, kot izhaja iz odločbe Banke Slovenije.
Sodišča se bodo lahko oprla na mnenja izvedencev, in sicer bodo lahko enako kot sicer imenovala izvedenca skladno zakonom, ki ureja pravdni postopek, lahko pa bodo poleg tega imenovala tudi odbor izvedencev za strokovna vprašanja.
Ta odbor, ki bo posvetovalno telo sodišča, bo imel od tri do pet članov. Sodišče jih bo lahko imenovalo z liste kandidatov, ki jo bo pripravil minister za pravosodje v sodelovanju z ministrstvom za finance na podlagi mednarodnega javnega razpisa. Sodišča si bodo morala prizadevati za to, da bi bila vsaj polovica članov iz tujine. V odboru ne bodo smeli biti med drugim člani uprave ali nadzornega sveta banke, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, člani sveta Banke Slovenije ali osebe, ki so opravljale pregled kakovosti sredstev bank in stresne teste.
Sodišča bodo presojala vprašanja, ki so vplivala na oceno vrednosti sredstev in obveznosti banke, med drugim metodo pregleda kakovosti aktive banke (AQR), predvsem v povezavi s cenitvami nepremičnin, s katerimi so bili krediti zavarovani, primernostjo oz. neodvisnostjo osebe, ki je pripravila likvidacijsko cenitev, ter pravilnost in celovitost vhodnih informacij in podatkov.
Ne bodo pa presojala o pogojih za izvedbo ukrepov za krepitev stabilnosti bank in samih ukrepih, prenosni vrednosti tveganih postavk, ki jo je določila Evropska komisija, seznamu tveganih postavk in poroštvu države, navaja predlog zakona.
Odškodnina in obresti
Sodišče bo izdalo ugotovitveno sodbo - če bo ugotovilo upravičenost do povračila škode, bo tudi ugotovilo, kakšna bi bila pravilna obravnava posameznega reda kvalificiranih obveznosti (delnice, podrejene obveznice ...), ne bo pa odločalo o višini odškodnine.
To bo za posameznega tožnika izračunala Banka Slovenije na podlagi formule, ki jo bo določil zakon. Pri tem je predviden podoben princip, kot se uporablja pri določitvi primerne odpravnine v primerih iztisnitve malih delničarjev - da je pravica do odškodnine odvisna le od premoženjskega stanja družbe. Tako na višino ne bo vplivala npr. morebitna krivda Banke Slovenije ali nepoučenost nekdanjih imetnikov obveznosti.
Morebitna odškodnina bo določena kot seštevek nadomestila za kvalificirano obveznost in zneska obresti. Za obrestovanje se bo uporabila obrestna mera, ki jo je oz. jo bo od dneva izdaje odločbe Banke Slovenije do izplačila uporabljala Evropska centralna banka za operacije glavnega refinanciranja, ki se uporablja tudi pri formuli za izračun zamudnih obresti in predstavlja nadomestilo za izgubo vrednosti denarja. Ne bo pa upoštevan drugi del pri določanju zamudnih obresti, 'kaznovalni' pribitek, ki ga opredeli ministrstvo in trenutno znaša osem odstotnih točk.
Denar bo založila država
Da bi se izognili kršitvi prepovedi monetarnega financiranja, je določeno, da bo Banki Slovenije potrebna sredstva za odškodnine začasno zagotovila država.
Ta bo nato v posebnem postopku ugotavljala, ali so Banka Slovenije in osebe, ki so delovale na podlagi njenega pooblastila, pri izreku izrednega ukrepa delovale s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Če bodo ugotovili kršitve, bo morala Banka Slovenije založena sredstva vrniti.
Nove tožbe le po tem zakonu, že vložene se bodo upoštevale
Za uveljavljanje povrnitve škode zaradi prenehanja kvalificiranih obveznosti bo mogoče tožbe vložiti le na podlagi tega zakona. Sodni postopki, ki bodo ob uveljavitvi zakona že tekli, se bodo končali, štelo pa se bo, da so tožniki vložili zahtevek v skladu s tem zakonom.
Novi zakon pa ne bo vplival na postopke, ki se vodijo proti posamezni banki zaradi njene kršitve ali opustitve dolžnega ravnanja, npr. da potrošniku, ko mu je prodala podrejen finančni instrument, ni dala ustreznih pojasnil. Novi zakon tudi ne bo vplival na postopke, v katerih je zatrjevano, da je banka s tem, ko je nekomu odobrila kredit, kršila pravila skrbnega poslovanja.
Skupno je prenehalo za 963 milijonov evrov obveznosti
Z ukrepi banke Slovenije je prenehalo za nominalno 963,2 milijona evrov kvalificiranih obveznosti bank. Od tega je bilo za 381,7 milijona evrov delnic, 166,1 milijona evrov hibridnih instrumentov in 415,5 milijona evrov drugih podrejenih obveznosti.
V NLB je bilo izbrisanih 1991 delničarjev in 949 imetnikov podrejene obveznice, v Novi KBM 96.769 delničarjev in 40 imetnikov podrejene obveznice, v Abanki 1058 delničarjev, v Factor banki 53 delničarjev in skupno 164 imetnikov podrejenih obveznic petih izdaj, v Probanki 464 imetnikov prednostnih delnic in 584 imetnikov rednih delnic ter skupno 165 imetnikov podrejenih obveznic treh izdaj, v Banki Celje pa 685 delničarjev in skupno 225 imetnikov podrejenih obveznic štirih izdaj, so podatke KDD navedli na ministrstvu za finance.
