Vlada še vedno konsolidira javne finance, je o danes obravnavanem dokumentu povedala Saša Jazbec s finančnega ministrstva. In čeprav bosta tako državni proračun za leto 2018 kot tudi za leto 2019 izkazovala presežek, pa še vedno beležimo strukturni primanjkljaj in torej še nismo dosegli cilja, ki smo si ga zapisali v ustavo, je dodala.
To je tudi razlog, da še ni predvidena sprostitev vseh varčevalnih ukrepov v celoti. Bodo pa prihodnje leto v celoti sproščeni otroški dodatki, upokojenci pa bodo prva kategorija, za katere se bodo sprostili vsi med krizo uvedeni ukrepi, je zagotovila.
Odbor za finance in tudi druga delovna telesa državnega zbora so se s predlogom proračuna za leto 2019 seznanili že v oktobru, zatem pa je vlada na osnovi povedanega v razpravah pripravila dopolnjen predlog.
Pri tem je pustila prihodke in odhodke enake, kot jih je predstavila oktobra. Je pa potrdila nekatere prerazporeditve, in sicer je tri dodatne milijone evrov zagotovila ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki naj bi jih porabilo za investicije v osnovne šole. Za ta znesek se bodo zmanjšala sredstva za izplačilo odškodnin pri ministrstvu za finance.
V državni proračun naj bi se leta 2019 steklo 9,75 milijarde evrov, odhodki pa so načrtovani v višini 9,70 milijarde evrov. Proračunski presežek naj bi tako znašal 53,8 milijona evrov oz. 0,1 odstotka BDP.
Miha Kordiš (Levica) je vladi očital, da pušča vnemar socialno varnost. Na strani prihodkov je predlog proračuna nepravičen, saj nadaljuje s sistematičnim zniževanjem obdavčitve kapitala in visokih dohodkov, na strani odhodkov pa je nesolidaren. Socialni družinski prejemki bodo namreč še vedno prenizki za dostojno življenje, je opozoril. V Levici so nezadovoljni tudi s povečevanjem izdatkov za izpolnjevanje zavez do zveze Nato in EU.
Podporo je predlogu proračuna odrekel tudi Jožef Horvat (NSi). Med drugim je opozoril na zapis pravice do pitne vodo v ustavo pred letom dni. "Kje se zdaj ta ustavna določba odraža v proračunu? Koliko več projektov bo financiranih v letih 2018 in 2019 za zagotovitev pitne vode? Če boste rekli, naj to financirajo občine, to ni odgovorno," je bil kritičen.
Alenka Bratušek (NP) se ni strinjala z državno sekretarko, da upokojenci ne bodo več občutili varčevalnih ukrepov. "Za upokojence je še vedno predvidenega približno 20 milijonov evrov manj denarja, kot bi ga moralo biti," je dejala.
Janko Veber (SD) je menil, da bi lahko prihodke še povečali. "Na prihodkovni strani imamo še veliko rezerve," je dejal in predlagal denimo 25-odstotno obdavčitev vplačil sredstev v davčne oaze.
Z nekaj predlogi za povečanje proračunskih prihodkov je postregel tudi Marko Ferluga (SMC). Sam bi obdavčil oddajanje stanovanj prek spletnih platform, prilive v proračun pa bi lahko zagotovili tudi z uzakonitvijo prostitucije.
K predlogu proračuna za leto 2019 so poslanske skupine opozicije vložile 34 dopolnil, od katerih odbor za finance kot matično delovno telo ni podprl nobenega. Svojih dopolnil ni pripravil.
V soboto bo imel odbor na dnevnem redu še predlog sprememb proračuna za leto 2018, proračunske dokumente za prihodnji dve leti pa DZ potrjeval na redni novembrski seji, ki se začne v ponedeljek.
