Če bo Iranu uspelo narediti svoj šiitski polmesec, potem bo odrezal Turčijo od Savdske Arabije ter drugih sunitskih držav na Arabskem polotoku, ki ne bodo imele več neposredne poti do Turčije, ki je vstopna točka v Evropo. V prihodnje pa bo zelo pomembno, kdo bo nadzoroval to gospodarsko območje, je pojasnil geopolitične razmere Grošelj.
V prihodnjih letih bo zemeljski plin postal pomembnejši od nafte, saj bo postal glavno pogonsko sredstvo za tovornjake in ladje. Iran ima druge največje zaloge plina, takoj za Rusijo, med bolje založenimi pa je tudi Katar, ki je še vedno v sporu s Savdsko Arabijo. "Ni pomembno kdo ima vrtine, ampak kdo ima cevi. In ravno to je ta igra v ozadju, kako bodo potekali plinovodi," je dejal Grošelj.
Kot je ocenil, Savdska Arabija zato krepi svoj vpliv v regiji, saj želi vzpostaviti neko strateško ravnovesje, da bo tako njihov zemeljski plin potekal po teh plinovodih do Turčije in potem v Evropo.
Iran pa v tem trenutku ne želi sporov z nikomur. Njihov strateški cilj je konsolidacija razmer na šiitskem polmesecu, vendar se morajo še vojaško okrepiti, kar je, odkar so umaknili sankcije, možno in tudi delajo na tem, je pripomnil.
Sicer pa je v regiji nastala zanimiva situacija, je dodal Grošelj. Po padcu sunitske skrajne skupine Islamska država (IS) v Iraku in Siriji je pomemben dejavnik tudi, kdo bo imel vpliv na tem območju. "To bo bistveno bolj spremenilo Bližnji vzhod, kot se zdi na prvi pogled," je povedal.
V času Sadama Huseina je bil Irak zaveznik Savdske Arabije, sedaj pa je po padcu IS šiitski oz. iranski zaveznik, saj ima Iran neposreden vpliv na številne šiitske milice, ki se borijo v Iraku in deloma tudi v Siriji, kjer je meja postala popolnoma prepustna, je opozoril Grošelj. V Siriji pa je imelo pomembno vlogo tudi libanonsko gibanje Hezbolah, ki je prav tako zaveznik Irana in se je aktivno borilo na strani režima Bašarja al Asada.
To pa deloma tudi že privede do spora med Savdsko Arabijo in Libanona. Kot je pojasnil Grošelj, je problem Libanona, da je politični sistem utemeljen na strukturi prebivalstva pred izbruhom državljanske vojne, ki pa ne odraža več realnega stanja v libanonski družbi, saj je šiitov bistveno več. Dejanski vpliv Hezbolah in šiitov je tako v Libanonu večji, kot to dopušča mirovni sporazum ob koncu vojne na politični ravni, je pojasnil Grošelj.
Savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman se torej zaradi več razlogov zaveda, da se okno priložnosti, ko še lahko izposluje neke dogovore z Iranom, bliskovito zapira. Hkrati pa zaradi trenutne ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa, ki vztraja, da Iran predstavlja največjo grožnjo na Bližnjem vzhodu, kraljeva palača pričakuje napetosti med Iranom in ZDA, je še povedal Grošelj in dodal, da ravno zato princ trenutno tudi utrjuje svojo oblast in modernizira državo.
"Če želi Savdska Arabija postati regijska sila, neka protiutež Iranu, se mora notranjepolitično, gospodarsko in družbeno modernizirati," je povedal Grošelj. Tudi Iran ni več tako radikalen, kot je bil ob začetku revolucije, je pripomnil.
Kar se dogaja v Savdski Arabiji pa je neke vrste notranje čistka, je priznal analitik, saj prestolonaslednik dela vse, da bi utrdil svojo totalitarno oblast in začel notranjepolitične reforme. "Te bodo kratkoročno Savdsko Arabijo oslabile, dolgoročno pa okrepile," je ocenil in opozoril, da od začetka pričakuje hud odpor. Sicer pa se princ po njegovem zaveda, da nima veliko časa in da more modernizacija potekati hitro, kar pomeni, da bo lahko tudi brutalna, je še dodal.
Kljub temu, da obstaja možnost, da bo savdski kralj Salman imenoval novega naslednika, pa se to Grošlju zdi malo verjetno, saj je princ že utrdil svoj vpliv v vojski in gardi ter hitro prevzema tudi druge represivne aparate v državi. Ko bo do konca izvedel svoje načrte, pa bo "postal absolutni vladar Savdske Arabije, tudi če ne bo formalno kralj," je v pogovoru za STA še menil Grošelj.
