Kot je dejala predsednica zbornice Zdenka Čebašek-Travnik, se ne morejo izogniti vtisu, da je ta zakon sledil "politični volji, da se zdravnike in zobozdravnike čim bolj omejuje na njihovi poklicni poti, predvsem v smislu samostojnosti, neodvisnosti in gospodarske pobude". To se po njenih besedah odraža skozi več določil, tudi glede sankcioniranja zdravnikov, ki bi delali več, kot bo dopuščal zakon.
Za zdravnike, ki so v javnem zavodu zaposleni za polni delovni čas, namreč novela uvaja osemurno tedensko omejitev dela pri drugih izvajalcih ali v lastni zasebni ambulanti. Poleg tega po besedah podpredsednika zbornice Deana Klančiča novela ob tem omejuje koncesije in koncesijska razmerja.
Pojasnil je, da novela skrajšuje obdobje trajanja koncesije na 15 let, kar velja za tiste, ki imajo danes koncesijo za nedoločen čas. Za ostale pa bo po Klančičevih besedah pri možnosti podaljšanja koncesij veljala huda omejitev, in sicer bo moral javni zavod na območju, kjer deluje koncesionar, izjaviti, da dejavnosti sam ne more izvajati. S tem se, je dodal, direktorjem državnih zavodov daje v roke zelo vplivno orodje, županom in občinam pa se jemlje možnost, da v občini ustrezno organizirajo zdravstvo.
Klančič je prepričan, da bo nova ureditev imela za posledico postopno ukinjanje koncesij. Tudi predstavnica Mladih zdravnikov Tina Bregant je posvarila pred razpadom koncesionarstva in posledično razgradnjo primarne ravni zdravstvenega varstva. Najbolj prikrajšana bodo po njenih besedah periferna območja. Če javni zavod prevzame program, lahko v nekem okolju izgubijo koncesionarja, storitve pa bodo morali iskati v precej bolj oddaljenem zavodu, so danes navedli kot enega od primerov.
Negativne posledice bodo, kot opozarjajo, imele tudi omejitve pri delu zdravnikov. V domovih za starejše večino dejavnosti na področju psihiatrije denimo opravijo zdravniki, ki so zaposleni nekje drugje. Število storitev, ki jih bodo lahko opravili ob omejitvi, da lahko zunaj matične ustanove tedensko delajo osem ur, pa se bo zmanjšalo, je kot enega od primerov izpostavila Čebašek-Travnikova.
V zbornici so prepričani, da bo novela imela za posledico podaljšanje čakalnih dob. Čebašek-Travnikova je napovedala, da se bo v najkrajši prihodnosti zmanjšala obstoječa dostopnost do zdravstvene službe, prebivalstvo pa se bo dodatno razslojevalo; tisti, ki bodo lahko plačali za storitve, bodo šli k zasebnikom, drugi bodo morali v dolge čakalne vrste za storitve.
Ob navedbah ministrstva za zdravje o tisoč novih zdravnikih, ki bodo končali specializacijo, pa je dejala, da to brez novega denarja ne bo prineslo rešitve, poleg tega je treba upoštevati, da se zdravniki tudi upokojujejo, nekateri zbolijo in umrejo.
Sicer pa imajo na zbornici še druge pomisleke. Podpredsednik zbornice Krunoslav Pavlović je tako med drugim izpostavil določbe novele o "odgovornih nosilcev zdravstvene dejavnosti", saj se med drugim postavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo v primeru pomanjkanja zdravnikov.
