Miklavčič je bil generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v obdobju 2003-2007, ministrsko funkcijo v vladi Boruta Pahorja pa je opravljal v obdobju 2008-2010. Med pričanjem je zatrdil, da se v času svojega dela v zdravstvu nikoli ni srečal ali pogovarjal s katerim od dobaviteljev žilnih opornic.
Pojasnil je, da spremlja delo preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju zlorab na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, ampak sam s tem področjem ni imel nobenih konkretnih izkušenj. Le kot minister za zdravje se je po njegovih besedah zavzel za povečanje deleža neinvazivnih kardioloških posegov, ki zajemajo tudi vstavitev opornic.
Predsednica preiskovalne komisije Jelka Godec (SDS) je Miklavčiča spomnila na ugotovitve komisije, da je do preplačil žilnih opornic prišlo tudi v času njegovega opravljanja ključnih funkcij v zdravstvu. Odgovoril je, da kot generalni direktor ZZZS ni imel nobenega opravka z opornicami, saj jih ne nabavlja zavod, ampak bolnišnice.
Dejal je, da v času njegovega ministrovanja bolnišnice "praktično niso imele izgub", tudi po zaslugi takratnih sposobnih direktorjev, kot sta bila Gregor Pivec v Mariboru in Simon Vrhunec v Ljubljani. Dodal je, da je imel kot minister tudi odločilno besedo pri postavitvi Vrhunca za generalnega direktorja kliničnega centra.
Miklavčič je izpostavil, da je lahko vplival le na nakupno ceno medicinske opreme, ki jo je nabavljala država, kamor pa žilne opornice ne sodijo. Pohvalil se je, da je bil pri dobaviteljih znan kot zelo trd pogajalec, ki je bil dobro informiran o cenah na evropskem in svetovnem trgu.
Tudi od direktorjev bolnišnic je po njegovih besedah zahteval poslovanje brez izgub. V zvezi s tem je Godčeva opozorila, da se je v času Vrhunčevega vodenja izguba ljubljanskega kliničnega centra povečala. Prav tako so po njenih besedah ugotovitve komisije DZ pokazale, da je bil Vrhunec vsaj objektivno odgovoren za preplačilo žilnih opornic.
V odgovoru je Miklavčič Godčevi očital, da ga tlači v zgodbo o žilnih opornicah za čas, ko ni bil več na čelu ZZZS ali ministrstva. Zatrdil je, da pri opravljanju ključnih funkcij v zdravstvu nikoli ni naletel na sume korupcije, ki bi terjali njegovo ukrepanje kot generalnega direktorja zavoda ali kot ministra.
Člane komisije je prav tako zanimalo Miklavčičevo premoženje in njegova vrednost. Godčeva ga je tudi vprašala, kako mu je uspelo priti do tako velikega premoženja. Odgovoril je, da si ga je prislužil z več kot 44 leti dela. Po njegovih besedah je imel za nekatere zaposlitve, kot je bilo delo v Avstriji in pri Smeltu, tudi zelo dobro plačilo.
Miklavčič je med naštevanjem svojega premoženja dejal, da sta z ženo tudi solastnika motornega čolna. Ob tem je Godčeva pripomnila, da ne gre za čoln, ampak za 13-metrsko jahto, ki je vredna nekaj sto tisoč evrov. Dodala je, da je Miklavčič draga plovila prodajal in kupoval od podjetij v davčnih oazah na Cipru in Britanskih deviških otokih.
Na navedbo Godčeve se je Miklavčič odzval s pojasnilom, da je vsa plovila registriral v Sloveniji in poravnal davke. Med predsednico komisije in pričo se je razvila tudi polemika o gotovinskih nakazilih na bančni račun. Miklavčič je zatrdil, da v zadnjih dveh letih nikoli ni nakazal več kot 2000 evrov, nakar je Godčeva odvrnila, da laže.
Godčeva je nato današnjo sejo preiskovalne komisije zaprla za javnost. Napovedala je, da bo na zaprtem delu Miklavčiču predstavila podatke o njegovih nakazilih, ki jih je pridobila komisija in ki da ga postavljajo na laž.
