Ministrstvo za pravosodje je novelo zakona poslanskim skupinam poslalo v ponedeljek, a vsebine novih rešitev, s katerimi bodo po sredi oktobra zavrnjeni noveli poskušali prepričati dovolj poslancev, Klemenčič javno še ni želel razkriti.
Iz vsebine predloga, ki ga je pridobila STA, sicer izhaja, da pri zaslišanju osumljencev ostaja določba, po kateri bi lahko sodišča oprla svojo sodbo tudi na izpovedbe osumljenca, dane brez odvetnika, če so ustrezno slikovno in zvočno posnete. Predlog torej še naprej veča dokazno vrednost izpovedb, danih brez odvetnika. Je pa črtan del, ki govori, da je lahko del spisa in hkrati podlaga za posamezne odločitve sodišča tudi izpovedba, ki je bila dana brez navzočnosti odvetnika in brez ustreznega zvočnega in slikovnega snemanja.
V novem predlogu ostaja tudi določba, ki tožilce usmerja k večji uporabi posameznih preiskovalnih dejanj namesto sodne preiskave in zaostruje pogoje za uvedbo sodne preiskave, kar je bil sicer eden od temeljnih očitkov, ki so leteli na novelo. Očitali so ji namreč, da bo slednje v praksi pomenilo ukinitev sodne preiskave.
Predlog tudi ne vsebuje več dopolnila NSi, ki v določenih primerih možnost vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti podaljšuje do leta 2020. Dopolnilo, ki so ga v predlog vključili s pomočjo poslanskih glasov SMC, je bilo razlog, da novele ni podprla SD. Poslanci slednje so namreč ocenili, da dopolnilo podaljšuje možnost rehabilitacije sodelavcev okupatorja med drugo svetovno vojno.
Poslanec SD Jan Škoberne je danes za STA povedal, da je zanje pomembno, da nov predlog te določbe ne vključuje.
Sicer pa bodo po njegovih navedbah predlog novele tekom tedna skupaj s strokovnim svetom stranke ponovno prečesali. Po prvem pregledu predloga ugotavljajo, da se skuša približati konceptualnim ugovorom oz. kritikam glede "delnega ukinjanja sodne preiskave in povečevanja avtonomije policije v predkazenskem postopku".
Tako rešitve v najbolj kontroverznem 148. členu zakona po Škobernetovih navedbah očitno tokrat odpirajo možnost, da pride glede zakona do širšega soglasja, morda tudi s ponovnim večjim vključevanjem možnosti obrambe za sodelovanje pri policijskih zaslišanjih. Sicer po Škobernetovih besedah ključne spremembe zakona ostajajo enake kot v prejšnji noveli.
Čeprav naj bi to pot predlog novele v parlamentarni postopek vložile poslanske skupine, pa v SD menijo, da bi bilo modreje, če bi zakon vložila vlada. O sopodpisu pod predlog se bodo še pogovorili, je pojasnil poslanec. A tudi če tega ne bodo storili, to ne bi pomenilo njihovega nasprotovanja noveli.
Z ministrom Klemenčičem se bodo po Škobernetovih besedah verjetno sestali prihodnji teden po tistem, ko bodo v stranki predlog pregledali. Je pa Klemenčič vsebino rešitev na kratko že predstavil v SMC in DeSUS. Nekaj poslancev DeSUS je tudi zagotovilo svoj podpis za vložitev predloga v postopek, so pojasnili.
V DeSUS sicer pri podpori nedavno zavrnjeni noveli niso bili enotni, večina jih je glasovala proti. Tudi nekaj poslancev SMC novele ni podprlo oz. so ji nasprotovali. Kako bo tokrat, še ne napovedujejo oz. še ne komentirajo novih rešitev.
Zadnjo novelo so podprli tudi v NSi. Ali bodo v tokratni predlog ponovno poskušali vključiti dopolnilo, s katerim so bili prvič uspešni, in kako se bodo tokrat odzvali poslanci SMC, ki so dopolnilo podprli, pa še ni znano.
Prav tako za zdaj ni znano, ali bodo nove rešitve prepričale notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar, ki je za zadnjo novelo ocenila, da že na prvi pogled trči v koncept pravne države. S tem je sprožila dvome tudi med poslanci.
DZ je novelo zakona o kazenskem postopku zavrnil 19. oktobra, saj jo je po vetu državnega sveta podprlo le 35 poslancev, potrebnih pa bi bilo najmanj 46 poslanskih glasov. Minister je že tedaj napovedal, da nad prenovo te zakonodaje ne bodo obupali.
