Ministrica je v torek ocenila, da Slovenija lahko ponudi ustrezne predloge, ki zagotavljajo pošteno rešitev nastalega položaja ter so skladni z duhom in namenom dodeljene državne pomoči. V petek bo v Bruslju tudi premier Miro Cerar, ki se bo srečal s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. Pričakovati je, da bosta govorila tudi o NLB.
Evropska komisija in Slovenija sta v zameno za odobreno državno pomoč banki konec leta 2013 dorekli določene kompenzacijske ukrepe, ki veljajo za banko do njene prodaje 75 odstotkov minus ene delnice. Ker je država sredi leta zaustavila postopek prodaje vsaj polovico banke, ki bi ga morala izvesti do konca leta, se s komisijo sedaj pogaja o alternativnih možnostih.
Med alternativnimi predlogi so bili do triletni odlog prodaje ali prodaja manjšega deleža banke do konca leta, a neuradno naj bi največ možnosti imelo denarno povračilo namesto prodaje podružnic banke na Balkanu, ki velja za kompenzacijski ukrep v primeru neizvedene prodaje banke. Po tem predlogu, ki naj bi ga Slovenija in komisija trenutno skušali doreči, bi NLB pričakovano kupnino od prodaje bank v višini 75 odstotkov knjigovodske vrednosti delnic, kar naj bi zneslo okoli 360 milijonov evrov, plačala državi.
Vlada bo po pričakovanjih odločala o predlogu zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Od odločitve ustavnega sodišča, da mora država novelo zakona o bančništvu, ki je bila podlaga za izbris ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013, popraviti v delu, ki ni omogočal učinkovitega sodnega varstva, ta čas mineva eno leto. Država pa bi morala to urediti do sredine letošnjega maja.