Tožilstvo očita Marušiču, da je kot rektor zlorabil položaj s tem, ko je brez javnega razpisa s Cugmasom podpisal pogodbo o izvajanju pravne pomoči, Cugmasu pa, da je rektorja napeljal k temu dejanju. Cugmasu naj bi na ta način pridobil 94.000 evrov premoženjske koristi.
Sojenje se je skoraj leto dni od razpisa prvega naroka začelo prejšnji mesec, ko so obtoženca na sodišče privedli policisti. Sodišče je že na prejšnjem naroku pred dvema tednoma povabilo več prič, ki pa tudi danes po skoraj dveh urah razprave še niso prišle na vrsto. Cugmas je namreč dopolnil svoj zagovor z obsežno razpravo o avtonomiji visokega šolstva in položaju univerz, ki da jih je država spravila v položaj navadnih javnih zavodov.
Sicer pa je odvetnik, ki se zagovarja sam, izpostavil, da je za očitano odgovornost rektorja bistveno vprašanje, ali sploh ima lastnost uradne osebe. Kot je ugotavljal Cugmas, je rektor univerze le poslovodni organ, ne pa uradna oseba, zato njegovo sklepanje pravnih poslov ne šteje kot uradno dejanje.
Ob tem je Cugmas spomnil še, da je že revizija poslovanja univerze v inkriminiranem obdobju sklenitve svetovalne pogodbe ugotovila, da so bila vsa sredstva namensko porabljena.
Glede same pogodbe o pravnem svetovanju pa je obtoženi navedel, da sta že Marušičeva predhodnika sklepala pogodbe na podoben način, zgolj Marušič pa je leta 2009 skladno z zakonom o javnem naročanju izvedel postopek, s katerim je za opravljanje odvetniških storitev predhodno javno objavil nediskriminatorne kriterije in nato izbral najugodnejšega ponudnika. Za tožilstvo sporna pogodba iz leta 2012 v tem smislu predstavlja zgolj aneks k pogodbi iz leta 2009, ki je bila potrebna zaradi povečanega obsega dela oz. odvetniških storitev.
Cugmas je sam sodni postopek okrcal, češ da je rektor "žrtev političnega procesa", ki škodi tudi dobremu imenu in časti same univerze. Po njegovem mnenju pa bi bilo treba sodni postopek prekiniti in presoditi o ustavnosti zakona o visokem šolstvu.
Sojenje se bo predvidoma nadaljevalo čez dva tedna.
