Udeležba v prvem krogu predsedniških volitev je bila namreč med najnižjimi v zgodovini in najnižja v katerem koli prvem krogu volitev doslej. Nižja je bila le v drugem krogu zadnjih predsedniških volitev leta 2012. Koliko volivcev bo na volišča prišlo to nedeljo, še ni mogoče napovedati, je pa bila na dosedanjih volitvah udeležba v drugem krogu dvakrat še nižja kot v prvem, le enkrat pa višja, a še to za manj kot odstotno točko.
Zaradi nizke udeležbe so bili po prvem krogu številni politični akterji zaskrbljeni, zato so se začele pojavljati pobude, s katerimi bi volivce spodbudili k udeležbi na volitvah. Med drugim so v SDS vložili pobudo za spremembo ustave za uveljavitev kvoruma na predsedniških volitvah, s čimer bi po njihovem mnenju povečali legitimnost izvoljenega predsednika.
Razlogi za nizko udeležbo: od razočaranja nad politiko do volilne (ne)izbire
Predstojnica katedre za analizo politik in javno upravo na fakulteti za družbene vede Alenka Krašovec je pojasnila, da stopnjo volilne udeležbe lahko pojasni le kombinacija več vidikov. Gre za kombinacijo razočaranja nad politiko, nezaupanja vanjo, vključno z visokimi stopnjami nezadovoljstva z delovanjem demokracije v Sloveniji.
Poleg tega po njenih besedah ne gre pozabiti, da različne javnomnenjske raziskave že nekaj let razkrivajo tudi subjektivni občutek nizke notranje in zunanje učinkovitosti. Pri notranji učinkovitosti gre za to, da ljudje nimajo občutka, da njihove aktivnosti lahko kaj spremenijo in da je njihov glas pomemben. Občutek nizke zunanje učinkovitosti pa pomeni občutek ljudi, da vladajočih "mali človek" in njegovi interesi ter želje ne zanimajo, pojasnjuje politologinja.
Pomembno mobilizacijsko moč pa ima v pogledu višje stopnje volilne udeležbe lahko pogosto tudi tesnost tekmovanja. Javnomnenjske raziskave in volilne napovedi za prvi krog predsedniških volitev so namreč zelo jasno kazale na zanesljivost zmage aktualnega predsednika Boruta Pahorja, prav tako je bilo jasno predvidljivo drugo mesto za njegovega izzivalca Marjana Šarca. V tem kontekstu tesnosti tekmovanja, ko bi volivci dobili tudi subjektivni občutek izredne pomembnosti njihovega glasu, dejansko ni bilo, ugotavlja Krašovčeva.
Nenazadnje pa je po njenem mnenju v vedno bolj personalizirani politiki lahko pomembno tudi vprašanje kandidatov, ki nastopajo na volitvah in ki volivcem predstavljajo možnost volilne izbire.
Mladi se volitev udeležujejo v najmanjši meri
Krašovčeva je za STA pojasnila, da številne empirične raziskave v tujini že desetletja razkrivajo, da so med različnimi starostnimi skupinami mladi tisti, ki se volitev praviloma udeležujejo v najmanjši meri. S tega vidika torej ugotovitev, da se je predsedniških volitev v prvem krogu v najmanjši meri udeležila mlada generacija, torej ne preseneča.
Prav tako po njenih besedah ni presenečenje, da s starostjo volilna udeležba narašča, saj to prav tako že leta razkrivajo številne tuje raziskave. Pri tem je med drugim izpostavila tezo t. i. življenjskega cikla, ki govori predvsem o povezavi s socialno-ekonomskim položajem mladih.
Po drugi strani pogosto zasledimo podatke, kako mladi še v manjši meri zaupajo v politiko in njene institucije kot ostale starostne skupine, prav tako pa je za mlade pogosto še bolj izrazit subjektivni občutek nizke notranje in zunanje učinkovitosti, je še pojasnila.
Iz podatkov o volilni udeležbi na predsedniških volitvah bi se dalo napovedati tudi relativno nizko udeležbo na državnozborskih volitvah prihodnje leto. Po mnenju Krašovčeve se verjetno v pogledu naštetih dejavnikov, torej razočaranja nad politiko, nezaupanja vanjo, vključno z nezadovoljstvom z delovanjem demokracije v Sloveniji, ter subjektivnim občutkom nizke notranje in zunanje učinkovitosti volivcev v pol leta ne bodo bistveno spremenili.
Lahko pa se zgodi, da bo tesnost tekmovanja na državnozborskih volitvah večja kot na predsedniških ter bo to delovalo spodbujevalno na volilno udeležbo. Prav tako lahko volilno udeležbo na državnozborskih volitvah spodbudijo kandidati in stranke, ki bodo na njih nastopili, je še dodala politologinja.
Volilna udeležba znak vitalnosti demokracije in legitimnosti sistema
Ravno politiki s svojim delovanjem lahko sprožijo potrebne spremembe v zaupanju ljudi v politiko, interesu ljudi za politiko in njihovem subjektivnem občutku učinkovitosti, je prepričana politologinja, ki dodaja, da so ravno politiki povzročili upad volilne udeležbe.
Poleg tega pa bi bilo treba dolgoročno gledano zagotavljati tudi državljansko vzgojo mladih in jim s tem dati večjo možnost sprejemanja državljanskih vrednot - v smislu zavedanja o nujnosti njihovega angažiranja pri upravljanju in odločanju o skupnih zadevah, je še poudarila.
Volilna udeležba je sicer po besedah Alenke Krašovec dejansko eden glavnih pokazateljev vključenosti državljanov v upravljanje oziroma odločanje v državi. Pogosto so visoke stopnje volilne udeležbe znak vitalnosti demokracije in legitimnosti sistema.
