Pobudnik referenduma je v pobudi ocenil, da je vlada odločila, da bo financirala le eno stran na referendumu, zato naj bi bil izpodbijani sklep v nasprotju z vrsto mednarodnih instrumentov. V skladu s temi bi morala sicer država po Kovačičevi oceni zagotoviti, da ni nesorazmerne porabe sredstev v korist ene ali druge strani.
Kovačič je hkrati vložil pobudo, s katero je izpodbijal dele zakona, ki urejajo organizatorje volilne kampanje in možnost vlade, da nameni sredstva za referendumsko kampanjo pristojni službi vlade, kadar je ta organizator referendumske kampanje.
Kot so zapisali na ustavnem sodišču, morajo biti za vsebinsko obravnavo ustavne pritožbe izpolnjene vse procesne predpostavke, ki jih določa zakon o ustavnem sodišču, med njimi tudi procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev. Ustavno sodišče je ustavno pritožbo tako zavrglo, ker zoper sklep vlade, ki ga je Kovačič izpodbijal, niso bila izčrpana vsa pravna sredstva.
Prav tako je zavrglo pobudo za oceno ustavnosti, saj, kot so zapisali, izpodbijana zakonska določba ne učinkuje neposredno, pobudnik pa še ni izčrpal sodnega varstva zoper ugotovljeni izid referenduma. Pobuda je glede na ustaljeno ustavnosodno presojo preuranjena, so še pojasnili na ustavnem sodišču.
Kovačič se je sicer v minulih mesecih v zvezi s projektom drugi tir večkrat obrnil na ustavno sodišče. Njegovo pobudo za oceno ustavnosti odloka o razpisu referenduma o zakonu o drugem tiru je sodišče zavrnilo, pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti dopisa predsednika DZ o določitvi roka za zbiranje podpisov v podporo zahtevi za razpis referenduma o zakonu o drugem tiru pa zavrglo.
Kovačič sicer načrtuje, da bo v ustavno presojo vložil tudi sam zakon o drugem tiru, ki so ga sicer volivci na septembrskem referendumu podprli.
