Ministri so razpravljali o pragmatičnih idejah za vzpostavitev skupnega evropskega sistema jamstva za bančne vloge za območje evra, znanega po kratici Edis, ki jih je minuli mesec predstavila Evropska komisija.
Te nove ideje, ki naj bi zagotovile več jamstev proti moralnemu hazardu, naj bi pomirile Nemčijo, ki v takšnih projektih prevzema največjo odgovornost in ki skupni shemi za zdaj nasprotuje. Najprej namreč zahteva zmanjšanje tveganj, šele nato njihovo delitev.
Ključna je razprava o zmanjševanju in delitvi tveganj. Temeljno je vprašanje, ali je storjenega dovolj za zmanjšanje tveganj, je poudaril šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem, ki meni, da bo do junija mogoče sprejeti določene odločitve. Veliko je sicer po njegovih besedah odvisno od izida nemških koalicijskih pogajanj.
Šef evropskega reševalnega mehanizma ESM Klaus Regling je izpostavil, da nihče ne nasprotuje cilju, torej vzpostavitvi skupnega sistema jamstva za bančne vloge, temveč se razlikujejo mnenja o tem, za koliko je treba zmanjšati tveganja, preden jih bodo članice delile.
Komisija je ustanovitev bančne unije predlagala leta 2012 sredi krize, da bi utrdila bančni sektor in povrnila zaupanje v evro. Imela naj bi tri stebre: skupni bančni nadzor, skupni sistem za reševanje bank in skupni sistem jamstva za bančne vloge.
Vendar je s popuščanjem krize usihala tudi politična volja za ta projekt. Pri tretjem stebru se je zataknilo. Zdaj pa se v sklopu razprave o poglabljanju gospodarske in denarne unije znova krepijo pozivi k dokončanju bančne unije kot pogoju za izvedbo drugih, še ambicioznejših reform.
Še živahnejši kot razprava o tretjem stebru bančne unije je bil po Reglingovih besedah pogovor o načrtovani novi "fiskalni zmogljivosti" oziroma proračunu območja evra.
Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je izpostavil, da mora biti ta ekonomsko pomenljiv, politično vzdržen in institucionalno trden, da bo zagotavljal dovolj demokratične odgovornosti.
Po današnji razpravi so ideje jasnejše, a veliko dela bo še potrebnega, je položaj povzel šef evroskupine Dijsselbloem. Odločitev danes ni bilo pričakovati, ministri bodo razpravo nadaljevali 4. decembra, nato pa se bodo težkih vprašanj reforme območja evra sredi decembra lotili še voditelji 27 članic unije.
Zaradi pomena teh vprašanj za celotno unijo članice o tem razpravljajo v razširjeni sestavi, torej ne le 19 držav z evrom, ampak 27 članic - brez Velike Britanije, ki namerava izstopiti iz EU.
O Dijsselbloemovem nasledniku, ki bo položaj prevzel januarja, danes niso govorili. Kandidature je mogoče prijaviti do dva tedna pred naslednjim zasedanjem evroskupine, ki bo 4. decembra.
Zanimanje za položaj je danes izrazil slovaški finančni minister Peter Kažimir, ki pa je obenem izpostavil, da še ni kandidat. Med možnimi kandidati se omenjajo tudi Francoz Bruno Le Maire, Portugalec Mario Centeno, Luksemburžan Pierre Gramegna in Litovka Dana Reizniece-Ozola.
Ob robu razprave o prihodnosti območja evra je odmevala nova davčna afera, ki jo je sprožila objava Rajskih dokumentov, ki razkrivajo nove zlorabe sistema za izogibanje davkom.
V EU ob izbruhu afere izražajo upanje, da bo novo razkritje spodbudilo sprejemanje načrtovanih ukrepov. Med temi sta prenovljena direktiva proti pranju denarja in evropski črni seznam davčnih oaz.
Črni seznam tretjih držav oziroma jurisdikcij, ki niso pripravljene ustrezno sodelovati na področju podjetniškega obdavčevanja, bo v torek tudi na dnevnem redu finančnih ministrov EU. EU si je zadala cilj, da ga vzpostavi do konca leta.
