Uvodoma je, kot že na lanskem zaslišanju, poudarila, da je bilo konec leta 2012 in v začetku leta 2013 stanje na finančnih trgih za Slovenijo zelo slabo, zato država ni imela druge izbire, kot da sanira bančni sistem. Če ne bi ukrepali pravočasno, bi Slovenija potrebovala pomoč mednarodnih posojilodajalcev, je prepričana Bratuškova.
Ponovila je tudi, da je bila sanacija izpeljana skladno z vsemi evropskimi pravili. "Če kdor koli misli, da je bilo v banke danega preveč denarja, bi moral ukrepati, ne le javno govoriti in pozivati," je dejala in se s tem kritično odzvala na pomisleke koalicijskih poslancev, ki po njenih besedah dvomijo v ustreznost višine dokapitalizacije.
"Če sprejmemo, da je možno, da je bilo v banke dano preveč denarja, bi vlada morala to preveriti. Štiri leta je že od dokapitalizacije, a ni ukrepala. Če je bil v naše banke dan en cent preveč, bi ga morala aktualna vlada pobrati iz bank in z njim poplačati dolg. A sklepa, da bi preverili višino dokapitalizacije, v državnem zboru ne uspemo sprejeti, ker je koalicija proti. Drznejo pa si predstavniki koalicije vseeno populistično govoriti o tem, da je bilo v banke danega preveč denarja," je dejala.
Kot je dejala, je aktualna vlada na podlagi istih stresnih testov intervenirala v Banki Celje in Abanki, zato je prepričana, da gre pri tovrstnih očitkih za populizem in nabiranje političnih točk. "Še danes sem prepričana, da je bila sanacija narejena dobro in da je po njej začelo rasti tudi gospodarstvo. Skratka, slika se je v naši državi obrnila," je poudarila.
Na vprašanje predsednika komisije Anžeta Logarja (SDS), kdo konkretno je odgovoren za nastanek in obseg bančne luknje, Bratuškova ni odgovorila, saj po njenem mnenju o tem ne more soditi. Poudarila pa je, da je znano, kdaj so bila sporna posojila izdana. Vsekakor bi Banka Slovenije morala opozoriti, da se v slovenskih bankah dogaja nekaj, kar za bančni trg "ni najbolj normalno", je prepričana.
V odgovoru članu komisije Janku Vebru (SD) je poudarila tudi, da so pri sprejemanju ukrepov morali spoštovati zaveze, ki jih je Slovenija dala Evropski komisiji. Želja komisije je bila, da se NLB in Nova KBM prodata, največ, kar je Sloveniji uspelo doseči, pa je bila ohranitev lastništva v obsegu 25 odstotkov plus ena delnica, je dejala.
Če bi komisiji oporekali, bi po besedah Bratuškove dopustili, da bi šle banke v stečaj. "A to bi bila najbolj neodgovorna poteza, ki bi jo lahko naredili," je prepričana nekdanja premierka.
Komisija se je precej dolgo zadržala tudi pri referendumu o Slovenskem državnem holdingu (SDH) in slabi banki, pri čemer je Logarja med drugim zanimalo, zakaj je Bratuškova prispevala podpis pod zahtevo za razpis referenduma. Pojasnila mu je, da je bilo takrat takšno stališče poslanske skupine, sama pa se z njo ni strinjala. Prepričana je sicer, referendum ne bi v ničemer ogrozil javnofinančne stabilnosti.
Še več vprašanj je bilo na temo članstva Bratuškove v nadzornem svetu Nove KBM, glede česar je zaslišana poudarila predvsem, da je vse odločitve sprejemala v najboljši veri. Bančnemu centru za notranjo revizijo je zaupala, je pa dejala, da bi bilo "z današnje perspektive" zaupanje drugačno.
Bratuškova je dejala, da politično odgovornost za sanacijo bank sprejema, pri čemer sprejema tudi to, "da je Slovenija v tako dobrem stanju, kot je".
Komisija je pred tem danes zaslišala tudi nekdanjega premierja Janeza Janšo.
