Puigdemont in še štirje ministri njegove vlade so se belgijskemu pravosodju predali v nedeljo zjutraj, preiskovalni sodnik pa se je moral nato v 24 urah odločiti, ali bodo morali na končno odločitev glede zahteve Španije po njihovi izročitvi na podlagi evropskega pripornega naloga počakati v priporu ali pa na prostosti.
Preiskovalni sodnik se je nato odločil za slednjo možnost in ponoči so že odšli na prostost, so pa morali oblastem dati točen naslov, na katerem bodo dosegljivi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Na odločitev preiskovalnega sodnika pritožba ni mogoča.
Puigdemont se je v nedeljo predal skupaj z ministri Antonijem Cominom, Claro Ponsati, Lluisom Puigom in Meritxell Serret na eni od policijskih postaj v Bruslju. V nedeljo popoldne so nato potekala ločena zaslišanja pri preiskovalnem sodniku.
Španija je v petek proti njim izdala evropski priporni nalog zaradi upora, nezakonitega prisvajanja javnih sredstev, zlorabe javnega položaja in neupoštevanja poziva sodišča. V četrtek bi se namreč morali zglasiti pred sodiščem v Madridu, vendar so ostali v Belgiji.
Belgijsko pravosodno ministrstvo je v soboto sporočilo, da je v skladu z evropsko zakonodajo končno odločitev treba sprejeti v 60 dneh oz. v posebnih okoliščinah v 90 dneh. Do izročitve peterice Španiji bi tako lahko trajalo do tri mesece.
Puigdemontov odvetnik Paul Bekaert, ki je okoli polnoči zapustil prostore sodišča v Bruslju, odločitve sodnika ni komentiral, poroča AFP. Naslednja obravnava na sodišču je predvidena v roku 15 dni. Po navedbah sodnega vira bo 17. novembra ob 14. uri.
Se pa je več ur pozneje javil Puigdemont. "Izpuščeni brez varščine. Naše misli so s kolegi, neupravičeno zaprtimi s strani države, ki je daleč od demokratskih norm," je zapisal na Twitterju. Sodnica v Španiji je namreč v četrtek za osem nekdanjih ministrov katalonske vlade odredila pripor, ker naj bi obstajalo tveganje, da bodo pobegnili.
Odločitev sodnika v Bruslju so pozdravili tudi v strankah Puigdemontove nekdanje vladajoče koalicije Junt pel Si. "To je razlika med resnično delitvijo oblasti in spolitiziranim pravosodnim sistemom. Med zrelo demokracijo in neuspešno pravno državo," je na Twitterju zapisal tiskovni predstavnik koalicije Roger Torrent.
Tudi civilna iniciativa Katalonski narodni kongres (ANC), ki si prizadeva za neodvisnost Katalonije, je tvitnila: "Velika lekcija iz pravičnosti za španski pravosodni sistem!"
V Belgiji je sicer primer poskrbel za nekaj napetosti v vladi. Podpredsednik vlade in notranji minister Jan Jambon iz vrst nacionalistične flamske stranke N-VA je minuli konec tedna izrazil dvom o ravnanju španske vlade in odreditev pripora za nekdanje člane katalonske vlade. "Kaj zlobnega so storili?" je dejal v intervjuju, ki ga povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Belgijski zunanji minister Didier Reynders je nato danes odvrnil, da "v tem primeru v Belgiji vlada določeno razburjenje, ki presega meje razumnega". "Belgijskim in španskim sodiščem moramo dovoliti, da opravijo svoje delo," je dejal.
Jambon je minuli konec tedna tudi kritiziral EU, ker se ne odziva, ter ocenil, da bi bil odziv drugačen, če bi se enako dogajalo na Poljskem ali Madžarskem. Zaradi molka EU je kritičen tudi bivši evropski komisar in belgijski zunanji minister Karel De Gucht.
V Evropski komisiji so danes v odziv na te kritike dejali le, da so minuli konec tedna videli veliko komentarjev tako iz Belgije kot iz drugih držav, ter poudarili, da običajno ne komentirajo komentarjev in da tudi danes ne bodo odstopali od te prakse.
Komisija ne igra nobene vloge v postopku evropskega naloga za prijetje, so še izpostavili in spomnili na načelo delitve oblasti, ki ga je že pred stoletji opredelil francoski filozof Montesquieu.
