Ustavna funkcija predsednika republike je tudi predstavljanje države navzven, pri čemer so na področju zunanje politike njegova pooblastila precej skopo odmerjena. Je pa po mnenju častnega predsednika Slovenskega društva za mednarodne odnose Jožefa Kuniča njegova beseda v tujini zelo pomembna in je bistveno več vredna kot beseda drugih funkcionarjev.
Kljub tem temu predsednik pri zastopanju stališč ni avtonomen, saj zunanjo politiko določa državni zbor, izvaja pa jo vlada oziroma zunanje ministrstvo, je za STA opozoril Kunič. Tudi upokojeni diplomat Peter Toš opozarja, da predsednik ne sme prevzemati vloge DZ in vlade, kar pa ga ne omejuje pri dajanju pobud in predlogov pristojnim organom. Njegove pristojnosti na področju zunanje politike tudi ne ovirajo pričakovanja, da bo s svojimi kontakti v tujini prodorno uveljavljal interese Slovenije, je za STA dodal Toš.
Pri predstavljanju države navzven mora biti predsednik usklajen z vlado in DZ
Da morajo biti stališča predsednike republike usklajena z vladnimi, menita tudi oba predsedniška kandidata. Pahor je tako v pogovoru za STA pojasnil, da se od predsednika, ki je suveren, pričakuje, da ne odstopa bistveno od sprejetih stališč. "Jaz predstavljam RS, ne vodim njene zunanje politike," je poudaril.
Sam je imel, kot je dejal, srečo, ker je imel dolgoletne izkušnje z zunanjo politiko in zato ni narobe razumel te avtonomije pri opravljanju predsedniške funkcije. Tako je poskušal delovati sinhrono s predsednikom vlade, zunanjim ministrom in predsednikom parlamenta. "Res pa je, da so bile sem in tja vidne majhne razlike, a ne toliko, da bi vzbujalo občutek, da gre za neka huda konceptualna razhajanja," je dodal. Ima pa tudi po njegovi oceni beseda predsednika zunaj večjo formalno in simbolno težo, kot jo ima v domači politiki.
Posnetek odgovora Boruta Pahorja o vlogi predsednika republike na področju zunanje politike je dostopen na povezavi https://goo.gl/z7hJXn.
Tudi po Šarčevem mnenju morajo biti ta stališča vedno usklajena, sicer lahko prihaja do "smešno neprijetnih situacij v tujini, ko tujci ne vedo, kdo je glavni v državi, kdo kaj razmišlja in zagovarja". Zato je posvaril, da je vedno treba imeti usklajena stališča, "solo akcije" niso nikoli dobre. Je bilo pa tega v Sloveniji po njegovih ocenah zadnje čase kar precej.
Vlogo predsednika republike pri zunanji politiki pa Šarec vidi predvsem v tem, da je tudi v službi gospodarstva, da "odpira vrata". "Srečanja kot taka, ko se le lepo pogovarjajo, potem pa ni izplena, niti nimajo smisla," je dodal.
Posnetek odgovora Marjana Šarca o vlogi predsednika republike na področju zunanje politike je dostopen na povezavi https://goo.gl/GJdU7g.
Kandidata različno o možnosti zavrnitve imenovanja veleposlanikov
Ena od pristojnosti predsednika republike je tudi, da postavi in odpokliče veleposlanike. Mnenja o tem, koliko je predsednik pri tem avtonomen, so različna. Veliko prahu je denimo dvignila odločitev prejšnjega predsednika Danila Türka, ki ni želel potrditi imenovanj predlaganih veleposlanikov.
A je Kunič prepričan, da ima predsednik pri postavitvi veleposlanikov polna pooblastila, saj veleposlaniki predstavljajo državo, ne vlade. Zato zavrnitev imenovanja po njegovem mnenju ni sporna, sporno je le to, da se izvršilna oblast prej ni uskladila s predsednikom države.
Predsedniška kandidata imata glede možnosti zavrnitve imenovanja veleposlanikov nekoliko različna stališča. Pahor je pojasnil, da če bi imel odklonilno mnenje, bi to povedal pred odločitvijo vlade, in ne z zavrnitvijo podpisa o imenovanju. Marjan Šarec pa je zatrdil, da njegov osebni odnos do nekoga ne bi vplival na imenovanje, če pa bi presodil, da je katerikoli kandidat s svojimi ravnanji kdaj škodoval državi, bi imenovanje zavrnil.
KANDIDATA SMO VPRAŠALI ŠE:
Ste za odpravo ograje na meji s Hrvaško?
Pahor: Da.
Šarec: Da.
Ste za ponovno polno vzpostavitev schengna?
Pahor: Slovenija zagotavlja učinkovito delovanje schengna, zato ne podpiram vzpostavitve notranjega nadzora oziroma avstrijskega nadzora na slovenski meji.
Šarec: Do novega predloga Evropske komisije, ki predvideva možnost triletnega podaljšanja nadzora v schengnu iz varnostnih razlogov, moramo biti pazljivi. Slovenija je del schengenskega območja in kot članica je dolžna spoštovati ta pravila. Da pa bi schengen deloval bolje, bi bilo treba razmisliti o reformi dublinske uredbe.
V katero skupino umeščate slovenijo v okviru EU - v jedrno ali v kakšno druge povezave?
Pahor: Kot veste, si že četrt stoletja prizadevam za dobre odnose z državami višegrajske skupine. Za prihodnost Slovenije je zelo pomembno, da je vključena v jedrno skupino EU.
Šarec: Ta hip težko kamor koli. Slovenija bi si morala prizadevati biti v jedru EU, vprašanje pa je, ali smo pripravljeni plačati in prispevati več za to, tako na gospodarskem, ekonomskem kot tudi varnostnem področju.
Ali naj Slovenija vztraja v povezovalni, pomirjevalni vlogi do Rusije?
Pahor: Da.
Šarec: Da. Vendar si mora obenem prizadevati za uravnoteženo zunanjo politiko, torej imeti enakovreden odnos svojimi partnerskimi državami, npr. tako z Rusijo kot z ZDA.
Ali podpirate iranski jedrski sporazum?
Pahor: Da.
Šarec: Da.
Ali ste za pristop Slovenije k pogodbi o prepovedi jedrskega orožja?
Pahor: Čestital sem organizaciji Mednarodne kampanje za jedrsko razoroževanje za Nobelovo nagrado za mir. Upam, da bo pripomogla k svetovnemu miru brez jedrskega orožja. To bi pomenilo, da bi se spremenila tudi doktrina zveze Nato, katere članica je Slovenija. Slovenija bi po mojem mnenju to zelo pozdravila.
Šarec: Da.
Bi morala EU ustaviti pristopna pogajanja s Turčijo?
Pahor: Ne.
Šarec: Sama pogajanja da, vendar pa je treba ohraniti dialog, v luči reševanja odprtih zadev.
Bi morala Slovenija priznati Katalonijo ob morebitni odcepitvi?
Pahor: Za diplomatsko priznanje je potrebno efektivno izvrševanje suverene oblasti. Vendar pa se mi glavni problem ta hip zdi popolna razklanost katalonskega prebivalstva glede odcepitve.
Šarec: Da, vendar se morajo najprej Katalonci odločiti, kaj želijo.
Se vam zdi, da bi lahko katere od diplomatsko-konzularnih predstavništev v tujini zaprli, kje pa bi jih dodatno potrebovali?
Pahor: Da.
Šarec: Nobenega ni treba zapreti. Je pa treba razmisliti, da bi ponovno odprli, kar smo pred leti zaprli (Irska, Švedska). Smiselno bi bilo odpreti tudi eno predstavništvo na Bližnjem Vzhodu (Kuvajt, Katar ali ZAE).
Ali menite, da bi potrebovali zgolj poklicne diplomate?
Pahor: Ne.
Šarec: Sedanja ureditev, ki predvideva 10 odstotkov nekariernih diplomatov, je ustrezna.
Ali obstaja katera država, ki je kot predsednik ne bi želeli obiskati in zakaj?
Pahor: Ne.
Šarec: Ne bi obiskal nobene, ki ogroža mir in stabilnost v svetu.
