Ocvirk, predsednik Društva za zdravje naroda, je konec septembra v DZ vložil pobudo za začetek postopkov za referendum o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, podprto z več kot 5000 podpisi. Te so zbirali tudi člani Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov. Referendumsko pobudo so podprli, ker zdravniki in bolniki niso zadovoljni z novelo, je takrat dejala predsednica združenja Helena Mole.
Kot je za STA pojasnil Ocvirk, so v zadnjih dveh tednih na več tisoč poštnih naslovov poslali dopise z obrazložitvijo in obrazce, s katerim so volivci lahko prispevali podpis pod referendumsko zahtevo. Naslovili so zlasti zdravstvene delavce, člane Društva za zdravje naroda in druga društva bolnikov.
V zdravniški zbornici, ki se je tudi vključila v zbiranje podpisov, pa poudarjajo, da novela zakona o zdravstveni dejavnosti ni dobra za nobeno skupino prebivalstva. Po njihovem mnenju novela resno ogroža stabilnost zdravstvenega sistema tako s konkurenčno prepovedjo kot tudi omejitvami pri podeljevanju koncesij.
"Referendumska pobuda bolj kupuje čas, še bolj vladi kot nam, ker se bodo tudi oni morali pripraviti, kako bodo uveljavili zakon," je na zadnji skupščini zdravniške zbornice dejal njen predsednik Marko Bitenc. Po njegovem mnenju se v javnosti napačno dela vtis, da so zdravniki proti zakonu zaradi zasebnikov in njihovih finančnih interesov. Na zbornici pa po njegovih navedbah že pripravljajo pravno podlago za izpodbijanje členov zakona na ustavnem sodišču.
Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo je DZ sprejel 19. septembra, je posegla v koncesije v zdravstvu, ki jih bodo po novem lahko podelili le na podlagi javnega razpisa za obdobje 15 let z možnostjo podaljšanja še za 15 let. Koncesija bo razpisana le za dopolnitev javne zdravstvene mreže, ne bo pa predmet dedovanja, prodaje, prenosa ali druge oblike pravnega prometa. Novela predvideva koncesijski akt in koncesijsko pogodbo.
Med drugim določa tudi, da lahko zdravstveni delavci, ki so zaposleni v javnem sektorju, delajo do osem ur tedensko pri zasebniku. Po treh letih bi ta omejitev veljala tudi za delo pri drugih javnih zavodih.
