Med pristojnostmi predsednika republike je tudi predlaganje kandidata za varuha človekovih pravic državnemu zboru. Po mnenju aktualne varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer se predsednik republike kot najvišji in edini neposredno izvoljeni predstavnik oblasti opredeljuje do vseh najpomembnejših in aktualnih vprašanj, ki se dotikajo življenja državljanov. To so, kot je pojasnila za STA, lahko mejna vprašanja, migracije, begunci, terorizem, nestrpnost, okoljske teme, revščina in odnos do preteklosti.
Marjan Šarec je v pogovoru za STA zagotovil, da bi se, ko bi šlo za kršitve človekovih pravic, gotovo oglasil ob sovražnem govoru. "Zaradi neoglašanja ob teh zadevah je danes postalo marsikaj sprejemljivo, kar še pred enim letom ni bilo," je opozoril.
Po njegovem mnenju se je treba oglasiti tudi, ko se godi krivica, ob čemer je spomnil na rubež hiše zaradi 125 evrov dolga, kar je po njegovem mnenju zelo nesorazmeren ukrep. "Vsi se strinjamo, da je treba dolgove poplačati, a da gre za tak dolg hiša, ob tem ne moremo biti tiho," je prepričan Šarec. Tudi mnoge druge stvari se po njegovih besedah še dogajajo. "Če bomo tiho in če bomo dolgo tiho, bomo lahko tudi za vedno tiho, ker bomo prešli to mejo in ne bo več na kaj opozarjati," je še dejal.
Posnetek odgovora Marjana Šarca o tem, kdaj se mora predsednik republike oglasiti v primeru kršenja človekovih pravic, je dostopen na povezavi https://goo.gl/yirX8R.
Aktualni predsednik Pahor pa bi si, kot je dejal, upal reči, da je s svojim zgledom veliko naredil, kar se tiče pozivanja k strpnosti in sožitju. "Od mene nikoli niste slišali besede, ki bi imela sovražno vsebino, ki bi bila naperjena proti komu z nekimi grdimi, zlobnimi emocijami," je poudaril za STA.
Na ta način lahko predsednik po njegovem mnenju najbolj prispeva k temu, da bo manj sovražnega govora. "Če bomo med seboj dovolj strpni, se ne bojim nobenih razlik med nami. Če pa ne bomo strpni, so še tako majhne razlike dovolj velike, da se razplamtijo v velike konflikte," opozarja Pahor, ki meni, da je to osrednje vprašanje, ki mu je sam namenil veliko pozornosti.
Posnetek odgovora Boruta Pahorja o tem, kdaj se mora predsednik republike oglasiti v primeru kršenja človekovih pravic, je dostopen na povezavi https://goo.gl/n7XcJS.
Predsednik mora biti blizu ljudem
Po mnenju varuhinje je predvsem pomembno, da je predsednik blizu ljudem, da pozna njihove probleme in ne dela razlik med njimi, ne glede na spol, starost, vero, materialno stanje ali spolno usmerjenost. S svojo udeležbo pa daje posebno težo dogodkom, namenjenim ranljivim skupinam.
Da to počne, je zatrdil aktualni predsednik. "Ne vem, če je kdo pred mano kot predsednik republike obiskoval toliko prireditev ranljivih skupin, temu sem namenjal res veliko pozornosti," je dejal. Po njegovih besedah se vsaka pozornost ali beseda, ki jo predsednik zastavi pri vladi, na tem področju obrestuje. To ve tudi iz osebnih izkušenj, saj ima tudi v družini osebo s posebnimi potrebami.
Med konkretnimi primeri, kjer je posredoval pri različnih institucijah, pa je izpostavil odmeven primer sirskega dečka.
Marjan Šarec pa opozarja, da so človekove pravice prevečkrat le "črka na papirju in leporečenje". Sam bi sicer nekoliko okrepil institut varuha človekovih pravic in mu dal večje pristojnosti. Predsednik republike in varuh človekovih pravic morata po njegovem mnenju zelo tesno sodelovati, saj je neformalna vloga predsednika pri tem lahko zelo velika.
KANDIDATA SMO VPRAŠALI ŠE:
Ali ste podprli prepoved telesnega kaznovanja otrok?
Pahor: Z veseljem sem podpisal takšno spremembo zakona.
Šarec: Da.
Bi morala država izpolniti ustavno pravico do čiste pitne vode tudi v nelegalno zgrajenih (tudi romskih) naseljih?
Pahor: Da.
Šarec: Najprej je treba imeti legalno gradnjo, saj mora zakon veljati za vse.
Bi podprli, da bi imeli Romi svojega predstavnika v DZ?
Pahor: Državni zbor mora biti odprt za vse državljane RS, ustavno določen način neposredne izvolitve predstavnika narodnosti pa naj ostane takšen, kot je zapisan v ustavi.
Šarec: Ne.
Podpirate ustavno pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok?
Pahor: Da.
Šarec: Da.
Je svoboda govora neomejena ali ne? Če ne, kaj jo omejuje?
Pahor: Pravica do svobodnega izražanja mnenj mora ostati neokrnjena. Sleherni sovražni govor in netenje nestrpnosti pa ostro obsojam.
Šarec: Svobodo govora omejuje človekova vest, ki mu določa mejo žaljivosti. Svoboda govora je omejena, tako kot vse pravice, s pravicami drugega človeka.
