V nagovoru na savdski televiziji Al Arabija je obsodil šiitsko gibanje Hezbolah, ki po njegovem prepričanju povzroča nemir v regiji. "Hezbolah je iranska vojska v Libanonu in drugih arabskih državah," je v svojem televizijskem nagovoru dejal zdaj že bivši premier, ki velja za zaveznika Savdske Arabije, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Tudi svoj odstop je sporočil iz te države.
Savdska Arabija in Iran sta sicer regionalna tekmeca in v vojni v Siriji in Jemnu podpirata nasprotujoče strani.
Iran in Hezbolah, čigar politična veja je del libanonske vlade, je Hariri obtožil vzpostavljanja hegemonije na Bližnjem vzhodu. "Iran ima v primežu usodo držav v regiji," je dodal Hariri. Iranu je tudi očital, da je v Libanonu "ustanovil državo v državi" ter da "hoče imeti zadnjo besedo v libanonskih notranjih zadevah".
Hezbolah je pomemben zaveznik sirskega predsednika Bašarja al Asada in je edina libanonska stranka, ki je obdržala svoje orožje po koncu libanonske državljanske vojne med letoma 1975 in 1990, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Zaloge orožja trenutno presegajo zaloge libanonske vojske. Kot zatrjujejo njegovi predstavniki, je Hezbolah glavni branik zoper Izrael. Razorožitev šiitskega gibanja je eden izmed poglavitnih političnih problemov v državi.
Gibanje so prav tako okrivili za uboj Haririjevega očeta in takratnega libanonskega premierja Rafika Haririja leta 2005.
Iransko zunanje ministrstvo je Haririjeve očitke zavrnilo kot neutemeljene, njegov odstop pa kot del novega scenarija za ustvarjanje napetosti v Libanonu in regiji. Tiskovni predstavnik ministrstva Bahram Gasemi je tudi zanikal kakršno koli vmešavanje Irana v libanonske notranje zadeve.
"Nenaden odstop gospoda Haririja in dejstvo, da je to sporočil iz tretje države, nista le obžalovanja vredna in presenetljiva temveč kažeta tudi, da igra na prizorišču, ki so ga ustvarili tisti, ki regiji ne želijo dobro. V tej igri je edini zmagovalec sionistični režim, ne arabske in muslimanske države," je dodal Gasemi in namignil na Izrael.
Saad Hariri je v politiko vstopil po očetovi smrti. Premierski položaj je zasedal od 9. novembra 2009 do razpada njegove vlade zaradi političnih trenj 13. junija 2011. Premierski stolček je ponovno zasedel 18. decembra lani.
