Člani odbora so prav tako brez glasu proti potrdili tudi načrte ravnanja s stvarnim premoženjem za druge državne organe, ki jih omenjena odloka ne zajemata - to je za Državno revizijsko komisijo, državni svet, DZ, Komisijo za preprečevanje korupcije, računsko in ustavno sodišče, varuha človekovih pravic in zagovornika načela enakosti.
Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Nejc Brezovar je pojasnil, da vlada v letu 2018 načrtuje 85,78 milijona evrov prihodkov od prodaje stvarnega premoženja, v letu 2019 pa 17,54 milijona evrov. Ob tem v letu 2018 načrtuje nakup premoženja v višini 200,92 milijona evrov, v 2019 pa v višini 130,93 milijona evrov.
Prihodki od prodaje nepremičnega premoženja v letu 2018 naj bi znašali 80,85 milijona evrov. Po drugi strani naj bi država za nakup nepremičnega premoženja rabila 78,07 milijona evrov. Načrt pridobivanja premičnega premoženja pa vključuje premičnine v vrednosti 122,85 milijona evrov. Največji delež zavzemajo motorna vozila - to je 66,97 milijona evrov.
V letu 2019 naj bi prihodki od prodaje nepremičnega premoženja znašali 13,34 milijona evrov. Za nakup nepremičnega premoženja naj bi država rabila 14,68 milijona evrov. Načrt pridobivanja premičnega premoženja pa vključuje premičnine v vrednosti 116,26 milijona evrov. Znova največji delež pripada motornim vozilom - to je 80,30 milijona evrov.
Vinko Gorenak (SDS) je potrjevanje načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem države v DZ označil za "odvečne bralne vaje". Po njegovih besedah je smešno, da odbor oz. DZ pri tem odloči le o nakupu enega vozila za ustavno sodišče. Zavzel se je za spremembo zakonodaje, ki bi DZ rešila takšne nesmiselne vloge.
Gorenakovemu mnenju sta pritrdila Jani Möderndorfer (SMC) in njegov strankarski kolega Dušan Verbič, ki je tudi predsednik odbora za notranje zadeve. Po njunem mnenju gre za nepotrebno "maltretiranje" DZ. Möderndorfer je tudi opozoril, da gre pri načrtih ravnanja s stvarnim premoženjem države itak zgolj za ocene.
