Remškar je namreč pred dvema letoma kmalu po svoji razrešitvi članom sveta zavoda in medijem poslal dopis, v katerem je Štiblar Kisićevi očital, da je še kot njegova pomočnica za pravne zadeve pridobila nad 5000 evrov nezakonitega plačila za nadurno delo.
In ravno dopis je Štiblar Kisićevo spodbudil, da je v zasebni tožbi na Okrožnem sodišču v Kranju Remškarja tožila. V tožbi mu je očitala razžalitev, obrekovanje, žaljivo obdolžitev, kaznivo dejanje z namenom zaničevanja in šikaniranje na delovnem mestu.
V odvetniški družbi Matoz so nato v Remškarjevem imenu spisali ugovor na tožbo, v kazenskem postopku pa se je Remškar v nadaljevanju soočil le s kaznivim dejanjem razžalitve. Ljubljanska okrožna sodnica Marjeta Dvornik je po končanem dokaznem postopku sklenila, da se ga oprosti očitane obtožbe, še poroča današnje Delo.
Štiblar Kisićevi je sodnica tudi naložila plačilo stroškov postopka in nagrade zagovornika. Glede premoženjskopravnega zahtevka v višini 12.000 evrov, ki ga je ob očitanih kaznivih dejanjih tožnica vložila, pa jo je napotila na pot pravde.
V zasebni kazenski tožbi je Štiblar Kisićeva sicer zapisala, da je Remškar vedel, da je za nadurno delo prejela 3269,37 evra, da je odredbo pripravila kadrovska služba OI in da jo je podpisal Remškar sam. Po prepričanju tožnice je Remškar izjave prek sredstev javnega obveščanja podal z namenom zaničevanja, poniževanja in diskreditacije, saj je bila ena od možnih kandidatk za vršilko dolžnosti generalnega direktorja inštituta.
Ker da je vedel, da je to, kar raznaša, neresnično, to pa je imelo hude posledice za oškodovanko, je s tem storil kazniva dejanja razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, piše v tožbi.
Šikaniranje pa je Remškarju očitala, saj naj bi ji kot pomočnici generalnega direktorja za pravne zadeve večkrat naročil, naj napiše odpoved pogodbe o zaposlitvi zdravniku Eriku Breclju. Ko pa je takšno opravilo kot nezakonito zavrnila, je sprožil postopek za njeno izredno odpoved zaradi domnevnih nepravilnosti pri izplačilu nadur. Pri tem naj je ne bi obravnaval enakopravno v primerjavi z ostalimi pomočniki direktorjev, ki so prejemali izplačila nadur tako kot ona, poroča današnje Delo.
