Ustavna ureditev predsedniku republike daje predlagalno funkcijo v primeru imenovanja predsednika vlade, ustavnih sodnikov in sodnega sveta. Področna zakonodaja pa te pristojnosti med drugim širi na predlaganje guvernerja in članov sveta Banke Slovenije, varuha človekovih pravic, predsednika računskega sodišča, informacijskega pooblaščenca ter sodnikov mednarodnih sodišč.
Šarcu se način imenovanja ustavnih sodnikov ne zdi primeren
Po zadnjem mandatu, ko sta se zamenjali dve tretjini ustavnih sodnikov, v naslednjih petih letih mandat poteče tudi ustavni sodnici Dunji Jadek Pensa, podpredsednici ustavnega sodišča Etelki Korpič-Horvat in predsednici Jadranki Sovdat.
Aktualni predsednik republike Borut Pahor se je pri iskanju kandidatov za ustavne sodnike v veliki meri posvetoval s poslanskimi skupinami in iskal podporo za svoje predloge, pri čemer so mu nekateri očitali, da išče kompromise na račun strokovnosti.
A sam vztraja, da so njegovi predlogi temeljili na strokovnih kompetencah, hkrati pa se mu zdi, kot je večkrat javno pojasnil, prav, da je ustavno sodišče raznoliko v sestavi, tudi ko gre za strukturo po spolu, starosti in svetovnonazorskih pogledih.
Šarec bi, kot zatrdil v pogovoru za STA, vztrajal pri svojem predlogu in "ne bi šel po poti, da bi zadovoljil poslance", tudi če mu DZ potem predloga ne bi potrdil. "Pravočasno imenovanje še ne pomeni, da si svoje opravil, ampak se moraš vprašati, koga si imenoval in kakšen bo izplen imenovanja," je pojasnil. Če se predsednik v tem primeru podreja DZ in predlaga tistega, za katerega so poslanske skupine rekle, da bo ustrezen, se je po njegovem mnenju kot predsednik republike podredil njim. "Kakšen je smisel takega predloga? Nikakršen. To je samo folklora," je prepričan Šarec.
Po njegovem mnenju sicer predlagalna vloga predsednika za imenovanje ustavnih sodnikov ni ustrezna. Po njegovem mnenju bi moral imeti predsednik republike imenovalno vlogo ali pa naj jih imenuje denimo sodni svet, "samo da to ni parlament".
Pahor kritičen do premajhne pristojnosti pri imenovanju senata KPK
Poleg predlagalne ima predsednik v nekaterih primerih tudi imenovalno funkcijo. Tako imenuje predsednika in namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), kar je znova aktualno po nedavnem odstopu namestnice Alme Sedlar.
Ravno pri imenovanju senata KPK aktualni predsednik Pahor že dalj časa opozarja na po njegovi oceni slabo domišljen in neživljenjski postopek. Večkrat se je tako že zavzel za spremembo zakona. Ta namreč predvideva, da izbirna komisija pregleda kandidature in opravi pogovore s kandidati, nato pa predsedniku republike predlaga kandidata v sprejem ali zavrnitev.
"Če hočete, da je predsednik res odgovoren za izbiro KPK, mu dajte proste roke. Ni pošteno, ni transparentno, ni prav, da mu zavežete roke, potem pa od njega vedno terjate pojasnila, zakaj je ta ali oni izbran, če pa je vendar izbirna komisija predlagala," je poudaril v pogovoru za STA.
Posnetek odgovora Boruta Pahorja o imenovanju KPK je dostopen na povezavi https://goo.gl/Sd7Gk8.
KPK je bila namreč od zadnje menjave v vodstvu bolj kot zaradi svojih dosežkov pozornosti javnosti deležna zaradi nesoglasij v senatu. Predsednik, ki je senat imenoval na podlagi predlogov izbirne komisije (za predsednika je imel na mizi le predlog Borisa Štefaneca) pa nima pristojnosti razrešitve senata.
Tudi Šarec meni, da bi v tem primeru moral imeti predsednik možnost, da "če zadeva ne deluje, lahko tistega, ki si ga imenoval, tudi odstaviš".
Šarec bi sicer tudi pri veliki večini drugih kadrovskih pristojnosti predsedniku pripisal imenovalno, in ne zgolj predlagateljske funkcije, seveda pa bi mu s tem sledila tudi jasna odgovornost za imenovanja.
Posnetek odgovora Marjana Šarca o predlagalnih in imenovalnih pristojnostih predsednika je dostopen na povezavi https://goo.gl/ZffDo3.
Pahor nasprotno drugje ne vidi težav, ugotavlja pa trend, da se predsedniku daje vedno več predlagalnih funkcij. "Se ne pritožujem, se bom potrudil narediti svoje delo, ampak vidi se, da si nekako parlament želi, da bi vse večkrat in večkrat predsednik republike predlagal državnemu zboru kandidate za različne funkcije. To pa verjetno zato, ker sem tudi v zadnjih petih letih vestno sodeloval s poslanskimi skupinami in smo se glede imenovanj uskladili in menijo, da je najbolje, da ostanemo pri tej praksi," je dejal Pahor. Ob tem pa je hudomušno pripomnil, da "bomo videli, če bo tudi naslednji predsednik tako vesten glede sodelovanja s poslanskimi skupinami".
Polemike in razprave o ustreznosti pristojnosti predsednika republike se sicer tako v stroki kot politiki pojavljajo že vse od sprejema ustave. Tudi na političnem parketu je bilo v preteklosti že precej pobud za spremembo ureditve, a nobena ni naletela na širše politično soglasje.
KANDIDATA SMO VPRAŠALI ŠE:
V prihodnjem mandatu vas čaka predlog za guvernerja Banke Slovenije - bi bili pripravljeni podpreti aktualnega guvernerja Boštjana Jazbeca za še en mandat ali boste iskali drugo ime?
Pahor: Predlog bom oblikoval na podlagi prijav kandidatov.
Šarec: Glede na celotno dogajanje v bančnem sektorju bi poskusil z novim, strokovnim in s preteklim dogajanjem v slovenskem bančništvu neobremenjeno osebo. Presekal bi dosedanjo kontinuiteto.
Čaka vas imenovanje še treh ustavnih sodnikov - boste izbirali glede na politično pripadnost, spol, starost ... ali strokovne preference?
Pahor: Ustavne sodnike imenuje državni zbor. Moj predlog državnemu zboru bo, tako kot do sedaj, temeljil na strokovnih referencah.
Šarec: Izbiral bom podlagi dosedanjega dela, strokovnosti, zrelosti, odgovornosti, nepristranskosti in ugleda v strokovni, kot tudi širši javnosti.
