c S

Predsednik haaškega sodišča in srbski predstavniki v Beogradu izmenjali kritike

03.11.2017 08:55 Beograd, 02. novembra (STA) - Predsednik haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carmel Agius je danes sklenil tridnevni uradni obisk v Srbiji. Ob obisku je bil Agius kritičen do nepopolnega sodelovanja Srbije s sodiščem, srbski predstavniki pa so kritizirali ravnanje s haaškimi obtoženci in obsojenci.

Agius je bil v Srbiji na zaključnem obisku preden bo haaško sodišče konec leta končalo z delom. V Beogradu se je sešel s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, premierko Ano Brnabić, pravosodno ministrico Nelo Kuburović ter zunanjim ministrom Ivico Dačićem, pa tudi predstavniki srbskih sodišč, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Vučiću je Agius po pogovorih v sredo očital, da Srbija haaškemu sodišču ni izročila dveh članov Srbske radikalne stranke (SRS), obtoženih oviranja dela sodišča v primeru Vojislava Šešlja. Kritičen je bil tudi do tega, da se je general Vladimir Lazarević po odsluženi zaporni kazni zaradi vojnih zločinov na Kosovu, zaposlil na srbski vojaški akademiji. Srbski predsednik pa je izrazil zaskrbljenost zaradi ravnanja s Srbi, ki v zaporih v tujini prestajajo zaporne kazni, ki jim jih je dosodilo haaško sodišče.

Premierka Brnabićeva je v sporočilu po sredinem srečanju s predsednikom haaškega sodišča izrazila dvom, da je to sodišče prispevalo k spravi v regiji. Sporočila je še, da Srbija ostaja zavezana spravi med državami nekdanje Jugoslavije.

Agius se je zadnji dan uradnega obiska v Srbiji sešel tudi z zunanjim ministrom Dačićem, s katerim sta govorila o ravnanju s Srbi, ki jih je obsodilo haaško sodišče in prestajajo zaporne kazni, dogajanju po zaprtju haaškega sodišča in sodelovanju držav Zahodnega Balkana glede vprašanj, povezanih z vojnimi zločini.

Predsednika haaškega sodišča so v Beogradu pozvali, naj Srbiji vrne dokumentacijo, ki jo je sodišču posredovala na zahtevo tožilstva in so jo uporabili v sodnih procesih v zvezi z vojnimi zločini.

Sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije s sedežem v Haagu je bilo ustanovljeno 25. maja 1993, mandat pa se mu izteče 31. decembra. Po zaprtju bo njegove zadeve prevzel Mehanizem za mednarodni kazenski tribunal, ki deluje od 1. julija 2013.