Pahor je vztrajal, da je prinesel v politiko spremembo, ker je bil prvi predsednik, ki je kot politično nevtralen združeval in bil predsednik vseh. Ta sprememba po njegovem mnenju morda komu ni všeč, omogočila pa je, da je šla Slovenija naprej po poti sprave in okrevanja. Šarec meni, da ni šlo za spremembo, ampak le za velike besede. Glede sprave pa je Pahorju očital, da ni dosegel konsenza, saj je tudi odkritje spomenika vsem žrtvam vojn bojkotirala največja opozicijska stranka.
Sam vztraja, da bi bil bolj odločen tudi ko gre za vprašanja, ki so v pristojnosti vlade, če se z njimi ne bi strinjal. Pri tem je omenil žico na meji. Pahor pa meni, da bi z večkratnim ponavljanjem stališča, ki je drugačno od vladnega, mednarodni skupnosti pokazal razkol znotraj slovenske politike, kar da ne bi bilo v interesu Slovenije.
Pri oceni vlade Mira Cerarja sta se strinjala, da ni izkoristila priložnosti za sprejem nekaterih ključnih reform oz., da je premalo operativna.
Prodaji NLB je Pahor naklonjen, saj je, kot je dejal, zanj pomembno, da so banke dobre in ne, da so domače. Šarec pa meni, da banke nima smisla prodajati za manj, kot smo vanjo vložili. Je pa ob tem priznal, da nam v primeru neprodaje grozi kazen.
Kandidata sta že popoldne soočila stališča glede zunanje politike tudi na Radiu Slovenija. Glede pozicioniranja Slovenije v EU je Pahor napovedal, da bosta nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron v prvih tednih po novem letu prišla z iniciativo za poglobljeno sodelovanje, Slovenci pa se bomo morali odločiti, ali to sodelovanje hočemo in zmoremo. "Vsaj DZ se bo moral o tem izreči, če ne bo kakšna bolj odmevna preverba javnega mnenja," je dejal. Sam si želi, da bi bila Slovenija v najbolj razvitem delu.
Šarec pravi, da je prav Evropa dveh hitrosti tisto, česar smo se bali. Strinja se, da bo treba, če se bo pojavilo to vprašanje, težiti k sodelovanju z najrazvitejšimi, tudi zaradi gospodarskega sodelovanja. Je pa posvaril pred idejo o federaciji in izpostavil, da si moramo prizadevati biti polnopravni člani skupnosti, ki se bodo morda tvorile, ne pa postati raznih zadev "odlagališče" jedrnih držav.
Pri vprašanju Katalonije sta kot argument za zadržanost pri priznavanju njene neodvisnosti oba izpostavila razklanost katalonskega naroda.
Sta se pa v televizijskem soočenju izzvala glede stricev iz ozadja, ki so sicer tudi tokrat ostali neimenovani. Šarec je Pahorja pozval, naj imena teh stricev razkrije, da se jim bo lahko ognil, ko jih sreča. Pahor pa mu je odgovoril: "Ne skrbite, verjetno bolj skrbijo za vas, kot si ta hip predstavljate."
Ob koncu sta se ozrla še v svojo preteklost. Šarec je ponovno zanikal očitke glede mobinga nekaterih zaposlenih na občini v času županske funkcije, ki naj bi ga ugotovil pristojni inšpektorat. Vsi, ki naj bi bili prizadeti, so še danes zaposleni, nekateri na vodilnih funkcijah, je pojasnil.
Pahor pa je zatrdil, da ga v primeru nove izvolitve ne skrbi, da bi mu parlamentarna preiskovalna komisija glede Teš 6 spremenila status iz priče v preiskovanca. Kot je povedal, pozna svoja ravnanja in je komisiji dovolj verodostojno pojasnil okoliščine, v katerih je delal, prav tako ni opustil nobenega dolžnega ravnanja.
