Generalna skupščina tovrstne resolucije, ki jih predlaga Kuba, sprejema že od leta 1991 in dokument je vsako leto potrjen z veliko večino.
ZDA so se lani na glasovanju prvič vzdržale, saj si je administracija predsednika Baracka Obame prizadevala za otoplitev odnosov s Havano in končanje večdesetletnega sovraštva med državama.
Letos so ZDA po Donaldom Trumpom znova glasovale proti resoluciji. Ameriška veleposlanica pri ZN Nikki Haley je razpravo o resoluciji v Generalni skupščini označila za političen teater in poskus Kube, da bi svetovno pozornost odvrnila od uničenja, ki ga je prizadejala svojemu lastnemu narodu.
"Dokler bodo kubanskemu narodu kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, dokler bodo prihodki od trgovine s Kubo podpirali diktatorski režim, ki zanika te pravice, se ZDA ne bojijo osamitve v tej skupščini ali kjerkoli drugje," je izjavila Haleyjeva.
Zatrdila je, da se odločitev o ponovni vzpostavitvi diplomatskih odnosov s Kubo ni spremenila, rekoč, da "naše prijateljstvo in dobra volja do kubanskega naroda ostajata močna kot vedno".
ZDA so embargo proti Kubi uvedle leta 1959 na vrhuncu hladne vojne. Odpravi ga lahko le ameriški kongres, ki pa se temu odločno upira.
