Varuh človekovih pravic je ob tem ocenil, da so členi, ki policiji omogočajo optično prepoznavo registrskih tablic, zbiranje podatkov o letalskih potnikih in uporabo brezpilotnih letalnikov, neustavni. Ustavnim sodnikom je tako predlagal, naj do končne odločitve zadrži izvajanje spornih členov.
Vendar pa v vladi nasprotno menijo, da varuhova zahteva ni utemeljena. Kot so zapisali po današnji dopisni seji, je zakonodajalec uporabo tehničnih sredstev za optično prepoznavno registrskih tablic vezal le na hujše kršitve v cestnem prometu. Gre na primer za vožnjo z ukradenim vozilom, ukradenimi registrskimi tablicami, brez vozniškega dovoljenja in z vozilom, ki mu je potekla registracija, ali ko je treba izslediti ukradeno vozilo ali iskano osebo.
Določba po oceni vlade vzpostavlja ustrezne varovalne mehanizme, da se z navedenimi tehničnimi sredstvi ne bo izvajal množičen nadzor nad udeleženci cestnega prometa.
Pooblastila, ki jih predpisujejo določbe o uporabi brezpilotnih zrakoplovov, po navedbah vlade niti niso nova. Gre le za bolj določno opredeljene načine uporabe teh tehničnih sredstev oziroma nosilce, na katere so ta tehnična sredstva lahko nameščena. Ker omenjena določba zgolj povzema pooblastila, pri katerih policisti smejo uporabljati tehnična sredstva za fotografiranje, video in avdio snemanje, določba po mnenju vlade ne more omogočati možnosti prekomernega in nesorazmernega poseganja v zasebnost posameznikov.
Glede zbiranja podatkov o letalskih potnikih pa so v vladi zapisali, da je pravna podlaga zanj v posameznih segmentih še bolj zamejena oziroma sorazmerna glede posegov v človekove pravice, kot evropska direktiva. Kot so zatrdili, to še dodatno zmanjšuje tveganja za zlorabo podatkov.
Podlaga za novelo, ki policiji daje nova pooblastila, je namreč aprila lani sprejeta direktiva evropskega parlamenta in sveta. Ta je bila že v postopku sprejemanja deležna kritik informacijskega pooblaščenca, ki je opozarjal, da bo policija dobila možnost prekomernega zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov.
Kot so prepričani pri informacijskem pooblaščencu, njihovim argumentom pritrjuje tudi odločitev sodišča EU, ki je v julija objavljeni razsodbi glede sporazuma o prenosu podatkov o letalskih potnikih med EU in Kanado zapisalo, da ta ne more biti sklenjen, saj krši temeljne pravice EU.
Imena, naslove, zdravstveno stanje, informacije o kreditnih karticah in potovalne načrte bi obe strani po sporazumu hranili pet let. Sodišče pa je ugotovilo, da lahko taki podatki, ko se jih obravnava skupaj, o potnikih razkrivajo potovalne navade, razmerja med osebami, informacije o finančnem položaju in druge občutljive informacije o teh potnikih, s čimer se posega v zasebnost državljanov in pravico do varstva osebnih podatkov.
