Z zakonom o državnem odvetništvu je bilo ustanovljeno Državno odvetništvo Republike Slovenije kot državni organ, ki je pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti samostojen in avtonomen. Državno odvetništvo tako prevzame vse pristojnosti, ki jih zakon določa za državno pravobranilstvo, pravice in obveznosti, funkcionarje in javne uslužbence, zaposlene v državnem pravobranilstvu.
Glede na avtonomnost in samostojnost novega državnega organa, ki bo opravljal strokovne naloge na področju varstva premoženjskih in drugih pravic in interesov države prek pravnega zastopanja v sodnih in drugih postopkih, se s spremembo zakona o sistemu plač v javnem sektorju v delu predlaga, da se tudi delovna mesta oziroma nazivi v državnem odvetništvu uvrščajo s splošnim aktom, upoštevaje uvrstitev primerljivih delovnih mest in nazivov plačne skupine C v kolektivni pogodbi dejavnosti, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje po današnji dopisni seji vlade.
Zakon o državnem odvetništvu je tudi spremenil strukturo zaposlenih. Funkcionarja državnega odvetništva bosta poslej le še generalni državni odvetnik in namestnik generalnega državnega odvetnika, medtem ko bodo državni odvetniki in višji državni odvetniki javni uslužbenci.
Zakon o državnem odvetništvu se prične uporabljati 20. novembra, z iztekom mandata sedanjih državnih pravobranilcev pa ni ustrezne podlage za uvrščanje delovnih mest oziroma nazivov državnih odvetnikov v plačne razrede, zato bi nesprejetje tega zakona imelo težko popravljive posledice za delovanje državnega organa in za delovanje države. Zato vlada predlaga sprejem sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju po nujnem postopku, so še sporočili.