Kot je v izjavi za medije - ki jo je pred tem danes najprej večkrat preložil in nato celo odpovedal - pojasnil Puigdemont, je "razmišljal o možnosti", da bi skušal z razpisom predčasnih volitev omiliti globoko krizo in se izogniti uporabi 155. člena španske ustave, s katerim namerava Madrid začasno odpraviti avtonomijo Katalonije.
A kot je dodal, se je na koncu odločil drugače, saj od Madrida kljub prizadevanjem ni dobil zadostnih "zagotovil", da bi se volitve dejansko izvedle in spoštovale. "A moja obveznost je bila, da poskusim. Nihče ne bo mogel reči, da se nismo bili pripravljeni žrtvovati v imenu dialoga."
Sedaj je na regionalnem parlamentu, da odloči, kakšen naj bo odgovor na načrtovani prevzem nadzora v Kataloniji s strani Madrida, je še sporočil Puigdemont. Zasedanje parlamenta v Barceloni se je nato začelo in bi lahko potekalo do petka. V njem imajo absolutno večino zagovorniki neodvisnosti in mnogi od njih glasno pozivajo k takojšnji razglasitvi neodvisnosti.
Izjava Puigdemonta je pomenila presenečenje, saj je več španskih in katalonskih medijev pred tem danes napovedalo, da bo razpisal volitve in celo že navajalo datum - 20. december. Zaradi medijskih poročil se je pred vladnim poslopjem v Barceloni tudi zbralo na tisoče ljudi, ki so zahtevali takojšnjo razglasitev neodvisnosti in Puigdemonta celo zmerjali z izdajalcem.
Njegova namera o razpisu predčasnih volitev sicer ni bila deležna odobravanja dela vladajoče koalicije, saj sta najmanj dva poslanca njegove stranke PDeCAT napovedala odstop s položaja.
Če bi Puigdemont res razpisal volitve, pa bi s tem osrednjo vlado premierja Mariana Rajoya postavil v težek položaj, ocenjuje nemška tiskovna agencija dpa.
Španska vlada je namreč pred tem jasno sporočila, da sklic novih volitev ne bo dovolj za odpoved predvidenim ukrepom - odstavitvi vlade, razpustitvi parlamenta in prevzemu nadzora nad policijo in javnimi mediji -, ampak da se mora Barcelona jasno odpovedati izjavi o neodvisnosti.
A danes naj bi po poročanju časnikov La Vanguardia in El Pais potekala pogajanja med Rajoyevo Ljudsko stranko in opozicijskimi socialisti, ki naj bi predlagali, da se Madrid v primeru razpisa predčasnih regionalnih volitev vendarle odpove uporabi 155. člena.
Po Puigdemontovi izjavi je namestnica premierja Rajoya in podpredsednica španske vlade Soraya Saenz de Santamaria sporočila, da je "zakonska obveza" osrednje vlade, da naredi konec načrtom za neodvisnost Katalonije.
V okviru ukrepov, ki jih bo predvidoma v petek potrdil španski senat, bo Madrid po njenih besedah odstavil regionalno vlado v Barceloni in "odprl novo fazo, v kateri se bo spoštovalo zakonske okvire". Kot je napovedala, bodo v roku šestih mesecev razpisali nove volitve.
Španski zunanji minister Alfonso Dastis je medtem za rusko tiskovno agencijo Tass zagotovil, da v Katalonijo ne bodo poslali vojakov in da o tem ne razmišljajo. Kot je pojasnil, je vlada osredotočena na ukrepe za ponovno vzpostavitev vladavine prava preko ustreznega uresničevanja zakonov.
Španija pa je katalonske javne uslužbence pozvala, naj v primeru prevzema nadzora sodelujejo s predstavniki Madrida. Kot je dejal španski minister za gospodarstvo Luis de Guindos, obstaja možnost, da bi prišlo do upora med okoli 176.000 katalonskih javnih uslužbencev. Opozoril je, da je treba zakone spoštovati, ker bo na koncu "posledice trpela katalonska družba".
