Varuh človekovih pravic redno spremlja problematiko zaprtih oseb v okviru državnega preventivnega mehanizma po opcijskem protokolu h konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, ter v poročilih opozarja na svoje ugotovitve. Tako je v poročilu za leto 2016 varuh ugotavljal, da je bilo v večini obiskanih zavodov za prestajanje kazni nameščenih več oseb, kot so uradne zmogljivosti posameznega zavoda.
Ob tem je varuh podal tudi več priporočil v zvezi z opremljenostjo zavodov in oddelkov, v zvezi s sprehajališči, glede koriščenja prostega časa zaprtih oseb, njihovih aktivnosti in ugodnosti.
O stanju v slovenskih zaporih se je v preteklih letih večkrat izrekel tudi odbor Sveta Evrope za preprečevanje mučenja in nehumanega ravnanja, ki pa je v letošnjem poročilu za Slovenijo zmanjšanje prenatrpanosti v naših zaporih ocenil kot pozitivno. Raziskovalka področja penologije Mojca M. Plesničar je pred dnevi v pogovoru za STA poudarila, da je za Svet Evrope stanje v slovenskih zaporih zadovoljivo predvsem zaradi "primerjalne prizme". Odbor namreč vidi denimo na eni strani posamezne zgledne skandinavske zapore, kjer je na primer prezasedenost onemogočena na sistemski ravni, saj imajo sistem čakalnih vrst za vstop v zapor, na drugi strani pa ruske ali moldavske institucije, ki ne dosegajo niti minimalnih standardov. In v tej široki paleti je Slovenija lahko "zelo uspešna, slovenski zapori pa skoraj povsem ustrezni".
Kot je pojasnila Plesničarjeva, se je problem prezasedenosti zaporov v Sloveniji v zadnjih letih dejansko zmanjšal, težave ima še nekaj zavodov, nikakor pa ne vsi. Najbolj pereča je prezasedenost v zavodu za prestajanje kazni Ljubljana, t. i. Povšetova. "Tu imamo resne težave, zaradi katerih nas je, nenazadnje, obsodilo tudi že Evropsko sodišče za človekove pravice," je opozorila raziskovalka.
Premestitve, ki se jih poslužuje uprava za izvrševanje kazenskih sankcij za zmanjševanje prezasedenosti, po mnenju Plesničarjeve dolgoročno ne morejo biti rešitev. Opozorila je, da je srednjeročna rešitev za Ljubljano lahko le nov zapor, dolgoročno pa bi lahko razmišljali tudi o drugih, bolj sistemskih rešitvah.
Ministrstvo za pravosodje je letos sicer napovedalo nov zapor. Načrtujejo obnovo in dograditev ženskega zapora na Igu ter gradnjo novega moškega zapora v Dobrunjah, na lokaciji nekdanjega kamnoloma. Ko bo nov zapor v Dobrunjah dokončan, predvidoma leta 2021, pa bi sedanji zapor na Povšetovi v Ljubljani zaprli.
Nezadovoljstvo nad razmerami v zaporu so v zadnjem času dvakrat izrazili tudi zaprti in priprti. Skupini zapornikov, prva v ljubljanskem priporu na Povšetovi in druga v zaporu na Dobu, se v znak nezadovoljstva zaradi slabih bivanjskih razmer, hrane in premalo televizijskih programov ob koncu popoldanskega sprehoda po zaporskem dvorišču ni hotela vrniti v notranjost. V obeh primerih so posredovali pravosodni policisti in po nekaj urah so se zaporniki vrnili v sobe.
