Španija je razdeljena na 17 pokrajin, vsaka od njih ima svoje neposredno izvoljene organe oblasti. Katalonija na severovzhodu Pirenejskega polotoka uživa eno najširših avtonomij v okviru španske države, ki pa se je skozi zgodovino spreminjala.
Ima svoj parlament, vlado in predsednika ter policijo in javne medije. Ima tudi široka pooblastila na različnih področjih, od kulture, zdravstva in okolja do komunikacij, prometa, trgovine in javne varnosti, medtem ko so zunanje zadeve, vojska in davki v izključni pristojnosti Madrida.
Kot na svoji spletni strani ugotavlja britanski BBC, delitev pristojnosti med osrednjimi oblastmi v Madridu in pokrajinskimi v Barceloni ni tako jasna kot v nekaterih drugih državah z regionalno avtonomijo, kot sta Nemčija in Velika Britanija.
V slednji se na primer London ne more vmešavati v šolsko politiko Škotske, ker je ta pač v celoti prenesena na Edinburg. V Španiji nasprotno je na številnih področjih pristojnost deljena, v primeru spora pa ima španska ustava prednost pred statuti o avtonomiji - čemur sicer katalonska vlada oporeka.
Predsednik in vlada
Na čelu katalonske vlade, izvršne veje oblasti, je predsednik in na tem položaju je od januarja 2016 Carles Puigdemont. Podpredsednik vlade je Oriol Junqueras, ki je obenem minister za gospodarstvo. Vseh ministrstev je 12, med drugim za šolstvo, zdravje, kulturo, notranje zadeve in blaginjo. Skupno katalonska vlada zaposluje 28.677 ljudi.
Parlament
V 135-članskem pokrajinskem parlamentu je trenutno zastopanih šest strank, od tega so tri za neodvisnost. Volitve so nazadnje potekale 27. septembra 2015. Največ sedežev, 62, je na njih pripadlo koaliciji več strank, imenovani "Skupaj za da" (JxSi). Njen cilj je doseči neodvisnost od Španije. Za oblikovanje vlade je JxSi potrebovala še podporo leve in protikapitalistične stranke CUP.
Od ostalih strank tri nasprotujejo neodvisnosti, leva koalicija CSQP pa zagovarja pravico Katalonije do samoodločbe in se zavzema za razpis zakonitega referenduma o neodvisnosti.
Policija in pravosodje
Katalonska policija se imenuje Mossos d'Esquadra in je pod nadzorom pokrajinskih oblasti. Od leta 1994 se je občutno okrepila in zdaj zaposluje nekaj več kot 17.000 ljudi, v kar so všteti tako policisti kot podporno osebje v pisarnah. Mossos d'Esquadra je zadolžena za javni red in varnost ter za kazenske preiskave.
V Kataloniji so obenem nameščeni pripadniki španske nacionalne policije in civilne garde, ki so pod neposrednim poveljstvom španskega notranjega ministrstva. V njihovih rokah so zadeve, kot so boj proti terorizmu in trgovini z orožjem, priseljevanje ter nadzor nad pristanišči, letališči, obalami in mejami.
Pravosodni sistem je v pretežni meri upravljan s strani državnih pravosodnih institucij oziroma integriran v špansko pravosodje. Kazenskopravni sistem je sicer enoten po vsej Španiji, medtem ko je civilnopravni sistem ločen in je v rokah pokrajine.
Jezik in šolstvo
Zaradi zgodovine represije je jezik v Kataloniji občutljivo vprašanje in je močno povezan s katalonsko identiteto in nacionalizmom. Pod Francovo diktaturo je bil katalonski jezik skoraj 40 let prepovedan, ljudje pa so večinoma govorili le špansko, katalonsko so se nekateri učili na skrivaj, piše na svoji spletni strani nemški Deutsche Welle.
Z obnovo demokracije se je v Kataloniji začel t. i. proces jezikovne normalizacije - vračanja katalonščine v šole, medije in javno upravo. Tako kastiljščina kot katalonščina sta uradna jezika v Kataloniji in se oba uporabljata v javni upravi.
V osnovnih šolah pouk poteka v celoti v katalonščini, edina izjema so ure španščine in angleščine oz. tujih jezikov. Politiki, ki nasprotujejo neodvisnosti pokrajine, pogosto opozarjajo, da na katalonskih šolah otroke indoktrinirajo in jih "učijo sovražiti Španijo", kar pa odgovorni zavračajo.
Mediji
Katalonska medijska družba (CCMA) je javna radiotelevizija Katalonije. Ustanovljena je bila leta 1983, njen ustanovni akt pa je potrdil pokrajinski parlament.
Na petih televizijskih programih, štirih radijskih postajah in spremljajočih spletnih straneh dela 2319 zaposlenih. Po podatkih spletne enciklopedije Wikipedia je CCMA iz pokrajinskega proračuna leta 2015 prejela 343 milijonov evrov, delno pa se financira tudi sama preko oglasov in drugih aktivnosti.
