Poleg te ostaja na mizi še ena možnost: da se sankcija prodaje podružnic v državah Zahodnega Balkana nadomesti z drugačno obliko sankcije, finančno odmero banke državi, ki je zagotovila državno pomoč, je pojasnila finančna ministrica Mateja Vraničar Erman.
Današnji pogovor z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager je bil po ministričinih besedah kot vsi doslej konstruktiven. Posvetili sta se zlasti omenjenima možnostma, ki bi lahko pripeljali do pozitivnega rezultata.
"S komisarko je dogovorjeno, da bomo ti dve možnosti v naslednjih dneh podrobno preučili na tehnični ravni in da se bova v najkrajšem možnem času ponovno sestali in pogledali napredek," je povedala ministrica.
Slovenija je doslej izpolnila vse zaveze glede državnih pomoči iz leta 2013 in tudi tokrat naša prizadevanja ne gredo v smeri neizpolnitve, ampak v smeri izpolnitve zavez, ki bo poštena in pravična do slovenskih davkoplačevalcev, je še poudarila ministrica.
O podrobnostih obeh omenjenih možnosti - prodaje manjšega deleža banke znanemu kupcu in zamenjave sankcij - ministrica ni želela govoriti. Izpostavila je, da je treba preučiti tehnično izvedbo in da so podrobnosti stvar nadaljnjih pogovorov.
Na vprašanje, kolikšen delež banke bi lahko prodali do konca leta, je ministrica odgovorila, da se o konkretnih odstotkih niso pogovarjali in da je to stvar nadaljnjih pogajanj. "Nižji je odstotek, ostrejši bodo drugi kompenzacijski ukrepi," je izpostavila.
S slovenskega vidika je po njenih besedah pri tem najpomembneje, da država kljub morebitni spremembi prodajnega postopka ostane 25-odstotna lastnica in da se zadrži kriterij razpršenosti lastništva.
Prav tako za zdaj ni odgovorov na vprašanja, kdo naj bi ta manjši delež kupil in kako bi se dogovorili glede prodaje preostanka. O roku za preostanek prodaje po ministričinih besedah niso podrobneje govorili, izmenjali so zgolj izhodiščna stališča.
Ministrica je v povezavi s tem izpostavila, da je Evropska komisija jasno povedala, da je zanjo prodajna zaveza zelo pomembna in da bo vztrajala pri izpolnitvi, pripravljena pa se je pogajati o načinu izpolnitve zaveze.
Za Slovenijo je po besedah Vraničar Ermanove pomembno upoštevati objektivne okoliščine, ki lahko vplivajo na prodajni postopek, pri čemer izpostavlja, da v letu 2019 zapade zaveza glede prodaje Abanke in da so v naslednjem letu tudi volitve.
Odprto ostaja tudi vprašanje, kaj bi možnost zamenjave kazni pomenila za samo zavezo glede privatizacije. Ministrica poudarja, da je to stvar nadaljnjega dogovarjanja znotraj vlade in da želi pustiti vse možnosti odprte.
"Razlog za privatizacijo ni in ne sme biti samo odločba Evropske komisije, ampak tudi zelo jasen premislek o položaju banke in o tem, kako učinkovit in odgovoren lastnik je lahko v daljšem obdobju država," je še izpostavila Vraničar Ermanova.
Izrecno je ministrica danes v Bruslju poudarila, da sta obe omenjeni rešitvi zgolj možnosti, in spomnila, da je njen mandat raziskati različne opcije. Odločitev pa bo sprejela vlada ob upoštevanju vseh okoliščin.
Glede soglasja v koaliciji o možnosti prodaje manjšega deleža je ministrica odgovorila, da vlada o tem še ni odločala. Vlada se bo z rezultati današnjega srečanja seznanila na prvi seji novembra in odločila o nadaljnjih korakih, je pojasnila.
Na vprašanje, ali je realno pričakovati dogovor do konca leta, ministrica odgovarja, da bi bil dogovor v korist vsem. Verjame, da je mogoče z nadaljnjim konstruktivnim dialogom najti rešitve, ki bodo v korist vsem vpletenim, predvsem pa pravične do slovenskih davkoplačevalcev.