Na spornem referendumu se je 92 odstotkov volivcev izreklo za neodvisnost. Kot povračilo so iraške sile minuli teden vdrle v z nafto bogato provinco Kirkuk ter tako tam kot tudi v delih provinc Ninive in Dijala ponovno prevzele nadzor iz rok Kurdov.
Z izgubo ogromnih naftnih polj so možnosti, da Kurdistan postane samostojna država, ki bi bila gospodarsko sposobna preživeti, bolj ali manj izginile.
Vlada Kurdistana je v noči s torka na sredo objavila izjavo, v kateri je iraški vladi ponudila zamrznitev rezultatov referenduma in začetek odprtega dialoga na temelju ustave. V treh točkah je Erbil poleg tega predlagal takojšnjo prekinitev ognja in končanje vojaških operacij v Kurdistanu.
A Abadi je danes zavrnil njihovo ponudbo, češ da bodo sprejeli zgolj razveljavitev izidov referenduma. Kot je spomnil, je ta potekal v času, ko se borijo proti skrajni skupini Islamska država (IS). "Svarili smo pred njegovo izvedbo, a zaman," je med obiskom v Iranu dejal Abadi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V Teheranu se je Abadi sestal tako s premierjem Hasanom Rohanijem kot tudi iranskim vrhovnim verskim poglavarjem ajatolo Alijem Hamenejem. Slednji ga je tudi podprl v ukrepih tako proti Kurdom kot tudi proti džihadistom skupine Islamska država, proti katerim v Iraku potekajo še zadnji boji.
Šiitski Iran je z močno podporo šiitski paravojaški milici v orožju in urjenju sicer pomemben zaveznik iraškim silam tako v boju proti IS kot zdaj proti Kurdom.
Ajatola Hamenej "podpira ukrepe iraške vlade za obrambo enotnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti Iraka", so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz njegovega urada.
Iran sicer podobno kot Turčija nasprotuje neodvisnosti iraškega Kurdistana zaradi lastne kurdske manjšine. V Teheranu so zavrnili veljavnost referenduma, po njem pa so tudi zaprli mejne prehode s severom Iraka. Podobno so se odzvali tudi v Turčiji.