"Predlog zakona tako predstavlja enega od pomembnih ukrepov v okviru prizadevanj ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da se izboljša namakalno infrastrukturo v Sloveniji. S tem pa želi tudi bolje prilagoditi slovensko kmetijstvo na spreminjajoče podnebne spremembe, ki se v zadnjih letih kažejo tudi v vse pogostejših sušnih obdobjih," so zapisali v uradu vlade za komuniciranje.
Zakon bo po predlogu uvedel možnost, da se sredstva, zbrana iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, lahko namenijo za gradnjo, sanacijo in posodobitev vodnih zadrževalnikov, ki so v lasti države in so vsaj v deležu uporabljajo za namakanje kmetijskih zemljišč. Ta sredstva se bodo lahko namenila le do deleža, do katerega je prostornina vodnega zadrževalnika namenjena namakanju kmetijskih zemljišč.
Po veljavnem zakonu se sredstva, zbrana iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, lahko uporabijo za pripravo strokovnih podlag za določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč in izvedbo ukrepov kmetijske zemljiške politike (odpravljanje zaraščenosti in izvedba agrarnih operacij) ter tudi za nakup kmetijskih zemljišč, ki ga izvaja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
Po predlogu se bo nabor strokovnih nalog, ki se lahko financirajo iz teh sredstev, razširil na vse strokovne podlage s področja kmetijske zemljiške politike in varstva kmetijskih zemljišč.
Predlog novele predvideva tudi poenostavitev prenosa lastnine državnih namakalnih sistemov na lokalne skupnosti.
Sedanja ureditev predvideva podpis pogodbe o prenosu lastninske pravice, upravljanja in vzdrževanja namakalnega sistema z države na lokalne skupnosti, ki jo podpišejo ministrstvo, lokalne skupnosti in vsi lastniki zemljišč, po katerih poteka namakalni razvod. V praksi se je to izkazalo za težko izvedljivo, zato bo novela po predlogu kot podpisnike pogodb določila le ministrstvo in lokalne skupnosti.
Za lastnike zemljišč sprememba lastnine namakalnega razvoda ne bo pomenila nobene spremembe, tudi stroški namakanja se jim zaradi spremembe lastnine ne bodo spremenili. Poleg tega bodo vsi lastniki zemljišč na območju namakalnega sistema na krajevno običajen način obveščeni o spremembi lastnine namakalnega sistema, pravijo na ministrstvu.
Novela bo predvidoma tudi spremenila obdobje prehoda na nov način zaračunavanja sredstev za upravljanje in vzdrževanje državnih in lokalnih namakalnih sistemov.
Za državne in lokalne namakalne sisteme, ki so bili zgrajeni pred letom 2002, je predviden prehod na novo ureditev zaračunavanja stroškov od leta 2031. Prehod na nov sistem se bo lahko skrajšal v primeru tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki se bo financirala iz javnih sredstev.
V praksi je edini finančni vir za tehnološke posodobitve namakalnih sistemov program razvoja podeželja 2014-2020. Ta tehnološko posodobitev pogojuje z izkazanim interesom lastnikov kmetijskih zemljišč, ki ležijo na območju namakalnega sistema, po tehnološki posodobitvi.
Za državne in lokalne namakalne sisteme, ki so bili zgrajeni po letu 2002, se prehod na nov sistem zaračunavanja stroškov predvideva z letom 2021.
