"Predlagamo prenovo zakona o minimalni plači in kolektivnih pogodb. Naš cilj je minimalna plača, ki omogoča normalno življenje in narašča vsaj tako hitro kot ostale plače," so sporočili iz poslanske skupine Levica.
V Levici pravijo, da je nedopustno, da ima 42.000 delavcev, ki delajo za polni delovni čas, osnovno plačo nižjo od minimalne, ki je trenutno postavljena pri 613 evrih neto. Dodatki za težje pogoje dela in dodatek za delovno dobo se jim namreč ne izplačujejo kot dodatki, ampak kot doplačilo razlike do minimalne plače.
Zato predlagajo, da nobena osnovna plača ne bi smela biti nižja od minimalne plače in da bi se dodatki izplačevali k minimalni plači, ne pa kot razlika do minimalne plače. Če bo njihov predlog sprejet, v kolektivnih pogodbah ne bo več smelo biti izhodiščnih plač, ki bi bile nižje od minimalne plače. Po navedbah Levice se večina kolektivnih pogodb v Sloveniji začne z osnovnimi plačami okoli 400 evrov, v javnem sektorju je 16 plačnih razredov nižjih od 613 evrov.
"Minimalna plača je še vedno prenizka, da bi zagotavljala normalno življenje delavcem, kaj šele njihovim družinam. Prenizke minimalne plače so tudi večni izgovor za še nižje socialne prejemke, ki ne krijejo niti fizičnega minimuma," poudarjajo.
Zahtevajo, da je minimalna plača vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. "Država mora minimalne življenjske stroške kriti vsem prebivalcem, kdor pa dela za poln delovni čas, mora zaslužiti več," dodajajo.
Predlagajo tudi, naj bo minimalna plača vsaj 10 odstotkov nad pragom revščine. S tem želijo preprečiti, da bi standard najslabše plačanih delavcev rasel počasneje od standarda drugih zaposlenih.
S spremembo zakona bi v minimalno plačo vnesli dve formuli, za avtomatično letno usklajevanje z rastjo življenjskih stroškov in spreminjanjem praga revščine.
Novi formuli za določitev minimalne plače bi bili varovalki "za slabe čase", pravijo, saj da bi z njima preprečili, da bi katera koli vlada izkoristila gospodarsko krizo za znižanje delavskega standarda.
Če je lahko vlada Boruta Pahorja v največji gospodarski krizi v zadnjih desetletjih povečala minimalno plačo za 166 evrov, danes, v času stabilne konjunkture in visoke konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, po njihovem mnenju ne more biti nobenih izgovorov, da ne bi minimalne plače povečali na 700 evrov do leta 2019. Za to bi bilo treba bruto minimalno plačo povečati na 940,58 evra.
S predlaganim dvigom bi se izdatki javnega sektorja povečali za 40 milijonov evrov letno, a bi bilo po drugi strani zaradi splošnega dviga plač vsaj za 50 milijonov letno več vplačil v proračun, so še ocenili v Levici.
Levica je bila letos že neuspešna s predlogom novele zakona o minimalni plači, po katerem bi iz minimalne plače izločili vse dodatke.
Odbor DZ za delo je maja ministrstvo za delo pozval, naj do konca septembra v dialogu s socialnimi partnerji pripravi predlog formule za izračun minimalne plače, s katero bi zagotovili, da so pri določanju zneska minimalne plače upoštevani minimalni življenjski stroški ter vsi relevantni kazalniki trga dela. Pri tem naj upošteva izhodišče, da neto znesek minimalne plače ne more biti nižji od višine minimalnih življenjskih stroškov.
