Kot so danes sporočili iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), menijo, da bi bilo treba v novem sistemu množičnega vrednotenja nepremičnin in tudi nato pri obdavčitvi nepremičnin kmetijska in gozdna zemljišča obravnavati kot posebna proizvodna sredstva.
Opozarjajo, da bo imelo vrednotenje nepremičnin takojšen učinek na socialne transferje ter dedne in davčne postopke, kmetijstvo pa ni zgolj gospodarska dejavnost, ki stremi k čim večjim dobičkom, temveč ima v družbi večfunkcionalno vlogo.
"Kmetijska zemljišča imajo poseben pomen zaradi pridelave hrane, saj kmetijska dejavnost ohranja rodovitnost tal in omogoča preskrbo države s hrano. Obenem je treba kmetijska zemljišča še posebej ščititi zaradi potreb varovanja okolja, zagotavljanja in ohranjanja ekološkega ravnovesja, trajnostne rabe naravnih virov in ohranjanja biotske raznovrstnosti,." so zapisali in dodali, da varovanje kmetijskih in gozdnih zemljišč posredno vzdržuje in ohranja poseljeno kulturno krajino, tradicionalne značilnosti, etnografske posebnosti in spodbuja nacionalno identiteto.
KGZS opozarja, da se z metodo primerljivih prodaj, ki se bo po predlogu novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin uporabila za model vrednotenja kmetijskih in gozdnih zemljišč, zajame tudi cene, ki izhajajo iz špekulativnih nakupov kmetijskih in gozdnih površin (nakup zemljišča, ki ne bo namenjeno kmetovanju ali opravljanju gozdarske dejavnosti), zato predlaga, da se uporabi dohodkovna metoda.
"V uradnih evidencah so na voljo podatki o površini, nagibu, nadmorski višini in boniteti zemljišč, o rastiščnem koeficientu, spravilni razdalji v gozdu ter drugi podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče s to metodo množično določiti vrednost kmetijskih in gozdnih nepremičnin," menijo v KGZS.
Obenem zahtevajo razmislek o sočasnem obstoju vrednosti nepremičnin (in posledično tudi načrtovanega davka na nepremičnine) in katastrskega dohodka. Predlagana modela za kmetijska in gozdna zemljišča med drugim temeljita na površini nepremičnine in vrednostnih faktorjih za boniteto zemljišča oz. površino gozdne nepremičnine, rastiščnega koeficienta in odprtosti gozda.
Na enakih podatkih pa temelji tudi katastrski dohodek, ki se opredeli na podlagi vrste dejanske rabe ter lastnostih kmetijskega in gozdnega zemljišča s površino, boniteto in rastiščnim koeficientom nepremičnine. Trenutno se v premoženje posameznika, ki ima v lasti kmetijska in gozdna zemljišča, všteva katastrski dohodek: vrednost kmetijskih in gozdnih nepremičnin je že zajeta v katastrskem dohodku, poudarjajo.
KGZS prav tako predlaga, da se kmetijska in gozdna zemljišča, četudi so v občinskih prostorskih načrtih po namenski rabi opredeljena za stavbna zemljišča, dokler se na njih opravlja kmetijska ali gozdarska dejavnost, vrednoti z modelom za kmetijska ali gozdna zemljišča. Menijo, da je predlagana rešitev vrednotenja po namenski rabi lahko ustavno sporna, saj imajo občine in država v prostorskih aktih možnost samovoljno in brez upoštevanja interesov lastnikov kmetijske in gozdne parcele opredeliti za stavbna zemljišča.
Sicer pa zbornica pozdravlja rešitev, ki jo predlog zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin predvideva za evidentiranje dejanske rabe zemljišč pod cestami in železnico, pri katerih se bo vrednost neodmerjene ceste ali železnice izločila iz vrednosti kmetijske ali gozdne parcele.
