Policija je bila o domnevno spornih transakcijah iranskega državljana, ki je na račune NLB dobival nakazila iz iranske banke in jih nakazoval naprej v tujino - šlo naj bi za okoli milijardo dolarjev - obveščena konec leta 2010 in se je takrat tudi povezala z iranskimi varnostnimi organi in mednarodnimi institucijami, je poročala televizija.
"Slovenska policija nima podatkov o tem, da bi ta oseba storila konkretno kaznivo dejanje, ki bi generiralo premoženjsko korist, ki je bila plasirana v Slovenijo. To pa je objektivni pogoj za storitev kaznivega dejanja pranja denarja - brez tega pranja denarja ne moremo obravnavati," je za POP TV povedal vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije Dušan Florjančič.
Čeprav je bil Iran v tistem času pod embragom, pa policija prav tako ni ugotavljala kršitve omejevalnih ukrepov, ker tega kaznivega dejanja takrat v kazenskem zakoniku še ni bilo.
Preiskavo poslov sedaj vodi tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU), ki pa se - ker se okoliščine glede morebitnega pranja denarja niso spremenile - osredotoča le na morebitne nepravilnosti bančnih uslužbencev, ki so bili vpleteni v ta nakazila, je še poročala POP TV.
Primer domnevnega pranja denarja prek NLB je v začetku junija letos razkrila komisija DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, in sicer na podlagi dokumentacije, ki jo je dobila od parlamentarne preiskovalne komisije, ki se ukvarja z domnevnimi zlorabami v bančnem sistemu.
Ugotovili so, da je iranski državljan v letih 2009 in 2010 prejemal nakazila iranske banke Export Development Bank of Iran na svoje račune pri NLB in denar naprej nakazoval na več kot 9000 naslovov v tujini.
V DZ so julija ustanovili preiskovalno komisijo, ki ugotavlja politično odgovornost pri sumih pranja denarja s temi posli. Vodi jo Jani Möderndorfer (SMC).
Predsednik komisije DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb Branko Grims (SDS) je septembra, ko je komisija potrdila poročilo v tej zadevi, dejal, da indici kažejo, da je šlo za vnaprej dogovorjeno pranje denarja in da so bili o tej zadevi v preteklosti obveščeni tako takratni predsednik države, vlade, ministri za finance, notranje zadeve in nekateri drugi, ne pa tudi DZ. Podatki o tej zadevi so se, kot meni Grims, "ustavljali" najprej na uradu za preprečevanje pranja denarja in nato še na Komisiji za preprečevanje korupcije. Komisija je poročilo in ugotovitve poslala NPU in tožilstvu.
DZ je zadevo obravnaval septembra in generalni policijski upravi, uradu za preprečevanje pranja denarja, Banki Slovenije in Komisiji za preprečevanje korupcije predlagal, naj v roku treh mesecev opravijo interni nadzor s poudarkom na odgovornosti pristojnih v primeru teh poslov.
