Ministrica s sodelavci se bo v četrtek dopoldne srečala z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager na drugem sestanku po junijski odločitvi vlade, da zaradi nezadovoljstva s ponujeno ceno za delnice in tveganj, povezanih s problematiko prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev nekdanje LB, ne nadaljuje postopka javne prodaje delnic državne NLB.
Minuli četrtek je dobila mandat vlade za pogovore. Stališče vlade je, da želi Slovenija zagotoviti izpolnitev še zadnjih kompenzacijskih ukrepov iz odločbe Evropske komisije o soglasju k državni pomoči za NLB iz leta 2013 na način, ki ne bo oškodoval slovenskih davkoplačevalcev in hkrati ne bo v nasprotju s pravili EU glede danih državnih pomoči. Obenem je cilj vlade NLB ohraniti kot močno regionalno bančno skupino, kar pomeni, da ji ne bi bilo treba prodati donosnih bank v državah nekdanje Jugoslavije.
Slovenija bi morala zaradi obsežne državne pomoči NLB v sklopu sanacije bank skladno z enkrat že spremenjenimi zavezami do konca tega leta prodati najmanj polovico delnic 100-odstotno državne največje banke v državi, ostalo pa do konca 2018.
V odločbi o državni pomoči iz 2013 je predvidena sankcija za neuresničitev zavez že omenjena prodaja bank na Zahodnem Balkanu. V tem primeru bi morala vlada imenovati skrbnika, s katerim bi se morala strinjati Evropska komisija. Ta bi dobil nalogo, da neodvisno izvede postopek prodaje.
Da bi se temu scenariju, ki bi zmanjšal vrednost NLB in s tem državne naložbe v njej, izognili, bo ministrica na četrtkov sestanek prišla z več predlogi.
Prvi je predlog, ki je del vladnega sklepa iz minulega četrtka in je koalicijsko usklajen. Gre za to, da bi Slovenija dobila do triletni odlog prodaje banke, v zameno pa bi morala pristati na več kompenzacijskih ukrepov. Neuradno gre za ukrepe pri korporativnem upravljanju v smeri dodatnih zagotovil za neodvisnost nadzornikov banke ter za podaljšanje in zaostritev ukrepov za omejitev prevzemov in s tem rasti NLB Skupine. Kot je slišati neuradno, so ti ukrepi usklajeni z vodstvom banke in so zanje sprejemljivi.
A v Bruslju neuradno navdušenja nad tem predlogom ni.
Kot drugo naj bi ministrica predlagala diplomatsko-pravne ukrepe, s katerimi bi izvedli dodaten pritisk na Hrvaško glede vprašanja prenesenih vlog varčevalcev in s tem povezanega spoštovanja sporazuma o nasledstvu in poznejšega meddržavnega memoranduma z Mokric. Neuradno je govora o imenovanju neodvisnega strokovnjaka za tolmačenje nasledstvenega sporazuma.
Kot je slišati iz neuradnih virov, naj bi sicer Evropska komisija v zadnjem času pokazala več razumevanja za to problematiko na Hrvaškem, katere kolateralna žrtev je NLB, in pristala na okrepljeno komunikacijo z Zagrebom. Slovenija tako morda lahko računa na bolj aktivno vlogo komisije pri tem vprašanju, a na drugi strani so v Bruslju prepričani, da zaradi tega ni potrebe po odlogu prodajnega postopka, saj lahko ti napori tečejo vzporedno.
Z nekaj predlogi je v pogovorih na strokovni ravni, ki so potekali v zadnjih mesecih in, kot priznavajo na slovenski strani, niso prinesli prav veliko napredka, postregla tudi Evropska komisija.
Predlog, na katerega naj bi v Bruslju najbolj opozarjali je t. i. model earn out, ki predvideva, da se v primerih, ko je med prodajalcem in kupcem velika razlika v določitvi upravičene cene za neko podjetje, stranki dogovorita, da bo kupec plačal manj, prodajalec pa bo ob izpolnjevanju določenih finančnih kazalcev še nekaj let prejemal del prihodkov ali dobička prodanega podjetja.
Slovenska stran do te zamisli neuradno ni naklonjena, saj ocenjuje, da bi bil pritisk na znižanje cene v tem primeru velik, za omenjeno kompenzacijo iz poznejšega poslovanja NLB pa ni garancije. Element tveganja v postopku namreč ni poslovanje banke, ampak omenjena problematika na Hrvaškem.
Komisija neuradno predlaga tudi, da bi Slovenija do konca tega leta prodala nekaj manjši delež banke, govora je o 40 do 45 odstotkih. Slovenska stran naj bi pozdravljala pripravljenost komisije na prožnost, a si želi, da bi bil ta delež nižji.
V tej luči naj bi neuradno komisiji predlagala, da bi Slovenija storila neke vrste predkorak k novemu prodajnemu postopku po metodi javne prodaje delnic in znanemu kupcu do konca tega leta prodala določen manjši delež banke ter s tem pokazala resnost.
Slovenija ima po navedbah neuradnih virov pripravljen še en predlog. Da bi se izognili prodaji bank na Balkanu kot sankciji zaradi neizvedenega postopka prodaje NLB, naj bi, če bo to treba, predlagala, da se pričakovana kupnina od prodaje bank v višini 75 odstotkov knjigovodske vrednosti delnic oz. okoli 360 milijonov evrov plača kot denarna sankcija NLB državi, banka pa bi jo odplačevala v daljšem časovnem obdobju. S plačilom te sankcije bi bilo po oceni slovenske strani tudi konec zavez na podlagi podelitve državne pomoči največji slovenski banki.
Ta zadnja dva slovenska predloga naj sicer še ne bi bila povsem koalicijsko usklajena.
V vsakem primeru se glede na neuradne informacije v četrtek pričakuje težko srečanje.