Kot povračilo za septembrski referendum so iraške sile minuli teden vdrle v z nafto bogato provinco Kirkuk ter tako tam kot tudi v delih provinc Ninive in Dijala ponovno prevzele nadzor iz rok Kurdov. Z izgubo ogromnih naftnih polj so možnosti, da Kurdistan postane samostojna država, ki bi bila gospodarsko sposobna preživeti, bolj ali manj izginile.
Hiter umik kurdskih sil je med kurdskimi politiki sprožil niz medsebojnih obtoževanj in med drugim vodil v preložitev parlamentarnih volitev v Kurdistanu za osem mesecev. Te so bile sicer predvidene za 1. november, ko naj bi Kurdi izbirali tudi novega predsednika.
V noči na danes pa je vlada Kurdistana objavila izjavo, v kateri sporoča, da bo iraški vladi ponudila zamrznitev rezultatov referenduma in začetek odprtega dialoga na temelju ustave. V treh točkah Erbil poleg tega predlaga takojšnjo prekinitev ognja in končanje vojaških operacij v Kurdistanu.
"Nadaljevanje spopadov ne vodi v zmago katerekoli strani, ampak žene državo v nered in kaos, kar bo prizadelo vse vidike življenja," so po poročanju tujih tiskovnih agencij še zapisali v Erbilu.
V Bagdadu se na ponudbo Erbila zaenkrat še niso odzvali. So jo pa že pozdravili v sosednjem Iranu, ki je celo odprl mejne prehode s Kurdistanom, ki so bili zaprti od referenduma. Tudi Iran namreč ne priznava omenjenega referenduma, podobno kot ne Turčija. V obeh državah je prisotna številčna kurdska manjšina in obe državi se bojita podobnih osamosvojitvenih teženj.
"Referendum in njegov rezultat ne bi prinesel ničesar dobrega ne Kurdom ne Iračanom," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa komentiral Ali Akbar Velajeti, zunanjepolitični svetovalec iranskega vrhovnega verskega poglavarja ajatole Alija Hameneja.
Dodal je še, da je v interesu vseh Iračanov, da ne spreminjajo geografskega in geopolitičnega statusa quo. "Vse v tej smeri bo Iran podprl. Česa drugega pa ne," je še dejal Velajeti, sicer nekdanji iranski zunanji minister.
