Katalonski regionalni parlament naj bi se na četrtkovi seji odzval na ukrepe, ki jih je zaradi nepripravljenosti katalonske vlade, da se odpove težnjam po odcepitvi, in v skladu s 155. členom španske ustave napovedala španska vlada.
Glede zaključkov seje je zaenkrat odprtih več možnosti. Mogoča sta tako enostranska razglasitev neodvisnosti kot odločitev za izvedbo novih regionalnih volitev, pri čemer pa naj vladajoča koalicija pod vodstvom konservativne stranke PDeCAT Carlesa Puigdemonta ne bi bila zmožna doseči enotnosti.
Medtem ko sta skrajno leva stranka CUP, ključna podpornica vlade v katalonskem parlamentu, in članica koalicije, prav tako leva ERC naklonjeni takojšnji in enostranski razglasitvi neodvisnosti, naj bi se več članov vlade zavzemalo za organizacijo volitev.
Obstaja namreč možnost, da bi se s tem korakom izognili uporabi 155. člena ustave, kar bi vodilo v začasno razveljavitev avtonomije. Gre za ukrep, po katerem španska vlada od nastanka nove ustave leta 1979, po vrnitvi Španije v demokracijo, še nikoli ni posegla, njegova zapletena izvedba pa bi lahko po pisanju francoske tiskovne agencije AFP povzročila niz težav.
Celo španski socialisti, ki načeloma podpirajo sprožitev ukrepov, so danes v parlamentu v Madridu nakazali naklonjenost predčasnim volitvam v Kataloniji. Kot je dejala predstavnica opozicijske stranke Margarita Robles, uporaba člena ne bi bila več nujna, če bi Puigdemont razpisal nove volitve.
A španski premier Mariano Rajoy iz Ljudske stranke ostaja neomajen. Pred španskimi poslanci je danes zatrdil, da so predvideni ukrepi "edini mogoči odgovor" na stališča katalonske vlade. Puigdemontu je tudi očital, da ni pokazal nikakršne pripravljenosti na dialog, češ da se želi pogovarjati le o pogojih in časovnih okvirih za neodvisnost.
Možnost za neposredno soočenje stališč bo kmalu, saj bo v Madridu v petek ob 10. uri zasedal senat in odločal o predlogu vlade oz. konkretnem besedilu, ki naj bi ga do takrat pripravil pristojni senatni odbor. Potrditev predloženih ukrepov velja za bolj kot ne gotovo, saj ima vladajoča Ljudska stranka v senatu večino.
Puigdemont ima možnost, da še pred odločanjem nagovori zgornji dom parlamenta - možnost naj bi imel tako v četrtek pred odborom kot v petek na seji senata - in načeloma tega ne zavrača. Puigdemontu naj bi predvidoma nato sledil odgovor Rajoya, navedbe parlamentarnih virov navaja nemška tiskovna agencija dpa.
V primeru potrditve vladnih ukrepov naj bi že v soboto sledil začetek njihovega uveljavljanja. Opazovalci predvidevajo, da naj bi bil začetek "mehak", lahko pa bi vključeval denimo prevzem nadzora nad financami in upravnimi nalogami.
Odstavitev Puigdemontove vlade naj bi sledila šele pozneje, navaja dpa. Med preostalimi ukrepi se omenjajo tudi prevzem nadzora nad regionalno policijo, parlamentom in celo mediji.
Del civilne družbe, ki aktivno podpira težnje po neodvisnosti, sicer na posredovanje Madrida ne čaka križem rok. Tako na javnih mestih kot na družbenih omrežjih se pripravljajo na "miren upor". Že danes so v Barceloni napovedani novi protesti.
V jedru spora med Madridom in Barcelono je referendum, ki so ga katalonske oblasti kljub prepovedi španskih sodišč izvedle 1. oktobra in na katerem je po navedbah regionalne vlade 90 odstotkov udeležencev glasovalo za neodvisnost. Udeležba je bila 43-odstotna.
