Ministra sta se strinjala, da se EU sooča s številnimi izzivi, med večjimi je zagotovo izhod Velike Britanije iz unije. Pri tem je Asselborn omenil, da se zadeve po njegovem pomikajo počasi, še vedno pa ni jasno, kaj se bo zgodilo z evropskimi državljani v Veliki Britaniji in kako bodo rešili vprašanje meje s Severno Irsko. Čeprav bo težko, sta se z Erjavec strinjala, da bo možno najti ustrezno rešitev.
"Če me vprašate, ali se lahko EU odzove na vprašanja kot so brexit, migracije in druge pomembne teme, je moj odgovor, da lahko," je zagotovil Asselborn.
Luksemburžan je dodal, da podpirajo mednarodno pravo in da bodo to tudi v prihodnje, tako kot Slovenija. "Spoštovanje mednarodnega prava in mednarodnopravnih odločitev je zelo pomembno," je komentiral spoštovanje arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško.
Erjavec pa je ponovil stališče, da je odločitev arbitražnega sodišča zavezujoča.
Glede školjčišč v Piranskem zalivu pa je dejal, da so "slovenska, naša" in priporočil, naj to uredijo in legalizirajo, če ne bodo v prihodnje težave še večje. Hrvaški premier Andrej Plenković pa po njegovem zavaja hrvaške ribiče, ko jih spodbuja k dejavnostim v Piranskem zalivu, saj nima pravne podlage. "Nekdo, ki je predsednik vlade, tega ne bi smel početi," je dejal v odgovoru na novinarsko vprašanje.
Glede polletnega roka za priprave na implementacijo arbitražne razsodbe, ki se izteče 29. decembra, pa je Erjavec dejal, da bo Slovenija še naprej delala na tem, kar je potrebno za implementacijo.
Sicer pa sta ministra na srečanju govorila tudi o gospodarskem sodelovanju. Erjavec je na novinarski konferenci omenil, da so bile lani investicije Luksemburga v Sloveniji na drugem mestu, za Avstrijo. Sicer pa bi se lahko državi bolj povezali predvsem na področju digitalizacije - v ta namen namerava novembra v Luksemburg odpotovati minister za javno upravo Boris Koprivnikar.
Assselborn, ki se danes v Ljubljani mudi na povabilo Erjavca, se je srečal tudi s predsednikom republike Borutom Pahorjem, predsednikom vlade Mirom Cerarjem, predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom in ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar.
Z Brglezom sta potrdila prijateljske odnose in se dotaknila pogajanj o brexitu, nadzora na notranjih schengenskih mejah ter migracijah in drugih aktualnih izzivih v EU. Brglez je pri tem poudaril pomen ohranitve prostega pretoka oseb za države članice EU ter nujno nadaljnje iskanje skupne rešitve vprašanja migracij in vladavine prava, kar pa dodatno otežujejo različni pogledi držav članic, so sporočili iz DZ.
Sogovornika sta se strinjala, da je samo dialog lahko sredstvo za reševanje vseh odprtih vprašanj ter da med Slovenijo in Luksemburgom obstajajo številni skupni pogledi na ta vprašanja.
Tudi Györkös Žnidarjeva je z zunanjim ministrom Luksemburga govorila o nadzoru na notranjih schengenskih mejah, saj je Asselborn na zasedanju Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve v Luksemburgu pritrdil pomislekom Slovenije o predlogu Evropske komisije o začasni ponovni uvedbi mejne kontrole. Ministra sta med drugim govorila še o migracijah in terorizmu. Strinjala sta se, da je solidarnost med državami članicami EU ključna, so sporočili z notranjega ministrstva.
