Gre za izrazit tehnični zakon, ne gre pa njegove uporabe jemati zlahka, saj je bil sistem - veljavni zakon je bil sprejet leta 2006 - sprejet za davčne namene, je dejal državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič. Po odločitvi ustavnega sodišča se posplošena tržna vrednost nepremičnin ne uporablja za davčne namene, se pa za mnoge druge, med njimi v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, za upravljanje javnega premoženja in razpolaganja s prostorom, za potrebe statistike ter za potrebe podeljevanja stanovanjskih hipotekarnih posojil.
Predlog novega zakona naslavlja vse pomisleke ustavnega sodišča, je dodal Božič. Pri merilih množičnega vrednotenja bo zagotovljena ustrezna pravna varnost lastnikov, bo pa sistem tudi omogočal sledenje spremembam na trgu nepremičnin. Lastniki bodo lahko zoper posplošeno vrednost nepremičnine ugovarjali z dokazovanjem posebnih okoliščin, in sicer na poenostavljen način, če bo šlo za primere, ki jih bo pravilnik predvidel, ali z individualno cenitvijo, o upravičenosti pa bo nato presojala pristojna komisija. Lastnik se bo lahko zoper izdano odločbo tudi pritožil.
Ključni za kakovostno množično vrednotenje bodo kakovostni podatki o nepremičninah, k čemur naj bi prispevala tudi novela zakona o evidentiranju nepremičnin, ki je v javni obravnavi. Bodo pa uporabo pripisanih vrednosti nepremičnin določali drugi zakoni, je poudaril Božič.
Več poslanskih skupin je izrazilo zadržke do predloga zakona, ker da pomeni podlago za davek na nepremičnine. "Eden od glavnih razlogov, zakaj se ta evidenca sploh vodi, je obdavčitev nepremičnin. In ker je lastništvo nepremičnin v Sloveniji razpršeno, povprečnega državljana upravičeno skrbi, kakšen bo nepremičninski davek, ko bo enkrat uveden," je dejal Luka Mesec (Levica).
Mesec se je zavzel za uvedbo "pravičnih" davkov na premoženje velike vrednosti, pri davku na nepremičnine pa bi moralo biti zagotovljeno, da mali lastniki ne bi plačevali več, kot sedaj plačujejo za uporabo stavbnega zemljišča, in da bi se bolj obdavčilo tiste, ki imajo v lasti veliko nepremičnin. Predlogu zakona, "tem tehničnim zadevam", pa ne bodo nasprotovali.
V SDS predloga zakona ne bodo podprli, ker je uvod v nepremičninski davek, je povedal Marko Pogačnik (SDS). "Prepričani smo, da je bilo pod vlado Mira Cerarja dovolj novih davkov, dovolj obremenitev za davkoplačevalce in gospodarstvo," je dodal.
Kljub temu so v SDS ministrstvo za finance opozorili na morebitno težavo pri gozdovih, pri katerih da se ne bo upoštevalo okoliščin, kot je naklon in relief terena, ter na vpliv izrednih dogodkov, kot je bil požar v Kemisu na Vrhniki, na cene nepremičnin na določenem območju. Božič je na slednje odgovoril, da je predvideno, da se bo vpliv izrednih dogodkov upošteval pri vrednotenju tudi po uradni dolžnosti.
Tudi v koalicijski DeSUS so do predloga zadržani zaradi negotovosti glede davka na nepremičnine, tako da se bodo o podpori predlogu odločali po razpravi. "Novi izračuni vrednosti nepremičnin utegnejo zagreniti življenje tistim lastnikom, ki imajo po trenutnih ocenah veliko nižje vrednosti svojih nepremičnin in bi jih nov davek dodatno udaril po žepu, zato se nam v poslanski skupini predlog zakona ne zdi toliko nedolžen, saj bo kljub temu, da je neke vrste zgolj tehnični zakon, vseeno postavil temelje nepremičninskemu davku," je dejala Marija Antonija Kovačič (DeSUS). Dodala je, da so vseskozi zagovarjali istočasno obravnavo obeh predlogov, saj da sta soodvisna.
Zvonko Lah (NSi) je kot pozitivno izpostavil dejstvo, da so veliko bolj določno opredeljena pravna sredstva, s katerimi bo lastnik lahko izpodbijal ocenjeno vrednost nepremičnine. Je pa med drugim opozoril, da je še vedno veliko elementov, ki bodo vplivali na vrednost nepremičnin, prepuščeno podzakonskim aktom, s čimer da se poraja dvom, ali bo upoštevana zahteva ustavnega sodišča, da mora biti davčna osnova opredeljena z zakonom.
Lah je ocenil, da je trenutna ureditev z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča nevzdržna, da bi morala obdavčitev nepremičnin upoštevati tudi vrednost nepremičnine, ter da bo hkrati z davkom na nepremičnine treba znižati druge davke. Predlogu zakona ne bodo nasprotovali, je napovedal.
V SMC menijo, da bo dal novi zakon boljšo podlago za uveljavitev davka na nepremičnine, ki bi moral nadomestiti nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki da predstavlja visoko tveganje za občinsko financiranje. Predlog omogoča, da se bodo uporabili podatki nepremičnin iz uradnih evidenc, da se bodo nepremičnine vrednotile v skladu z najgospodarnejšo rabo, ki jo odraža tržna vrednost, ter da bodo lastniki nepremičnin ob spremembah modelov vrednotenja obveščeni o novih vrednostih in da zakon lastnikom omogoča pravico do ugovora zoper vrednosti, je izpostavila Vojka Šergan (SMC).
Tudi v SD bodo predlog podprli, pri čemer je Matjaž Nemec (SD) poudaril, da je vrednotenje nepremičnin ključna podlaga za oceno vrednosti in za bodočo davčno osnovo. Pod do davka bo lahko še dolga, je menil in dodal, da si v SD želijo takšnega sistema vrednotenja, ki bo ljudi spodbujal k odgovorni rabi lastnine.
Alenka Bratušek (NP) je izrazila zadovoljstvo, da zakon ureja tisto, kar je naložilo ustavno sodišče. Verjetno bo treba kaj popraviti z dopolnili, bodo pa predlog v tem branju podprli, ker ocenjujejo, "da je potreben in da je prav, da v Sloveniji enkrat tudi pri vrednotenju nepremičnin naredimo piko".
