Ministri EU, pristojni za zaposlovanje, so v ponedeljek ponoči v Luksemburgu po dolgih in zahtevnih pogajanjih ter številnih preigranih scenarijih dosegli politični dogovor o spremembi zakonodaje o občutljivem in kompleksnem vprašanju napotenih delavcev, ki je izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je ob tem poudarila, da "na EU ne smemo gledati le kot na gospodarsko povezavo z enotnim trgom kot njenim jedrom", ter da "mora EU sprejeti konkretne ukrepe za zaščito delavcev, urediti delovne pogoje in širiti obvezno spoštovanje kolektivnih pogodb na vse dejavnosti", piše na spletni strani ministrstva.
Zakonodaja o napotenih delavcih, uvedena leta 1996, ureja pogoje, pod katerimi lahko delavci, ki delajo v drugi članici EU, še naprej plačujejo socialne prispevke v matični državi.
Eno temeljnih pravil veljavne zakonodaje je, da morajo napoteni delavci prejeti vsaj minimalno plačo države, kamor so napoteni, kar lahko vodi v ogromne razlike med plačami napotenih in lokalnih delavcev ter v socialni dumping - nižje plače, cenejše storitve in izkrivljanje konkurence.
Cilj revizije zakonodaje, ki se izvaja zaradi očitkov glede pogostih zlorab, je zagotoviti enako plačilo za enako delo na enakem mestu, torej enakovredno obravnavo napotenih in lokalnih delavcev ter podjetij, ob zavarovanju načela prostega pretoka storitev.
"Slovenija je kot edina izmed novih držav članic EU skozi pogajanja podpirala revizijo direktive, še posebej njen osnovni namen - enako plačilo za enako delo na enakem kraju," so izpostavili na ministrstvu za delo.
"Do sedaj so podjetja, ki napotijo delavce, morala spoštovati samo minimalno plačo države gostiteljice, kar je vodilo do velikih razlik v plačah med napotenimi in lokalnimi delavci," je poudarila ministrica. "Povečevanje konkurenčnosti na račun zmanjševanja pravic delavcev ni prava pot. Konkurenčni smo lahko tudi na račun produktivnosti in znanja, ne zgolj na račun stroškov dela," je še dodala.
Do konca so ostala odprta tri vprašanja: najdaljše trajanje napotitve, čas za prenos direktive v nacionalne zakonodaje in vprašanje obravnave sektorja mednarodnega cestnega prometa.
Najtrši oreh je bila obravnava mednarodnega cestnega prometa. Slovenija je po navedbah ministrstva opozarjala na nujnost posebne ureditve za cestni promet, zlasti za tranzit.
Vprašanje cestnega prometa je bilo kompromisno rešeno s tako imenovano sinhronizacijsko določbo, po kateri bodo pravila iz dopolnjene direktive o napotenih delavcih začela veljati ob uveljavitvi svežnja za posodobitev cestnega prometa.
Po načelu lex specialis v primeru, ko dva zakona obravnavata isto vprašanje, prevlada zakon, ki opredeljuje specifično zadevo, nad zakonom, ki opredeljuje splošno zadevo. Ključna bo torej rešitev, dosežena v okviru svežnja za posodobitev cestnega prometa.
Dolgotrajne napotitve so omejene na 12 mesecev z možnostjo podaljšanja na 18 mesecev ob izjavi izvajalca storitve, ki delavca napotuje.
Članice bodo morale v skladu s kompromisom direktivo v nacionalne zakonodaje prenesti v treh letih. Poleg tega so se dogovorile tudi za dodatno leto prehodnega obdobja, s čimer podjetjem in pristojnim institucijam omogočajo prilagoditev na nova pravila.
Glede končnega predloga je bila dosežena kvalificirana večina, Slovenija je v celoti podprla predlog predsedstva, so poudarili na ministrstvu.
Proti kompromisu so bile Poljska, Madžarska, Latvija in Litva. Irska, Hrvaška in Velika Britanija pa so se vzdržale.
